Čeprav sedaj rad poudarjam, da sem tekač in ne gorski kolenogrizec, je bilo moje ukvarjanje s športom vseskozi tako prepleteno z gorskim tekom, da si zasluži posebno mesto.
Moja prva (rekreativna) tekaška tekma je bil gorski tek!
Prvo tekaško leto sem tekel na petih tekih, vsi gorski!
Tudi drugo leto je bilo 9 od 11 tekem gorskih...in tretje leto 9 tekov, sami gorski...
Ravninske teke sem začel teči šele, ko sem se odločil, da grem še kam drugam...takrat sem se odločil za primorski pokal.
Gorskih tekov sicer ne maram. Morda so se mi takrat zasrali. Rad imam naravo in hribe (ne visokogorje), a gorski teki so eno samo (nepotrebno) matranje. Jaz itak nikamor ne pridem, klance čutim, preden jih vidim in začnem hoditi. Klik v glavi, pa je teka konec. In me prehitevajo cele procesije. Potem je problem menjavanje ritma, da še v ravnino komaj zlaufam.
Zanimivo, glede na to, da živim med hribi. Če hočem trenirat ravnino, mi ostane edino (nevarna) glavna cesta, za klanec pa grem samo iz stanovanja pa naravnost v breg. Saj to letos (2011) zaenkrat tudi kar vztrajno prakticiram. V dobrih dveh mesecih sem na asfaltu pretekel (po oceni) 5% vseh kilometrov, ostalo vse po okoliških hribih od Soriške planine prek Ratitovca do Jošta...
Pa da se neham ukvarjati sam s sabo...
Na strani Združenja za gorske teke je napisanega zelo veliko o gorskih tekih, poleg sprotnih informacij zavihki razkrivajo marsikaj zanimivega o zgodovini gorskih tekov, organiziranosti, tekmovalnih sistemih, pravilih in mejnikih...zavihek zanimivosti pa o treniranju gorskega teka itd.
Priporočeno branje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar