Planinska pot do zavetišča na Planini nad Vrhniko, 430 višinskih metrov vzpona in dobra 2 km in pol gor, dol po nekaj sto metrov daljši položnejši poti, torej skupaj okrog 5 km v enem krogu...in tako 8 ur.
Začetek ob 8. uri zjutraj, konec ob 16. uri... več o tem...
Glavni organizator, TF šumadinac, je bil zelo presenečen nad številom tekačev, menda jih je pričakoval kakih osem, pa se jih (nas) je nabralo za avtobus.
V hipu po objavi na TF je padla ideja, da grem na Planino, potem je Romano doletela delovna sobota in sva se zmenila, da pač na vikend v Danje greva šele v soboto popoldne.
Ob 8. uri sem bil tako na štartu, s poročilom ne mislim prav dolgovezit, ker so že vse napisali drugi v TF poročila (skupaj s filmčkom, ki ga je posnel makalu) . Res je blo fajn!
Jaz nisem bil med bolj pridnimi delavci, po slabih petih urah in pol ter sedmih vzponih (okrog 35 km in 3 jurje višincev...?) sem z inšpektorjem Petrom okupiral klopco pri zavetišču ter se podal v borzne posle (beri: nakup delnic laško)...ob 18. uri pa sva bila z Romano že v Danjah.
ČESTITKE VSEM ULTRAŠIHTARJEM ZA VZTRAJNOST!
Še nekaj fotk!
nedelja, 30. september 2012
nedelja, 23. september 2012
Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena!
Bolje 60 km kot 60 m!
Atletski mnogoboj pred dobrima dvema tednoma. Ena od disciplin tek na 60 m, štart z bloka. Eksplozivno. Telo tega ni vajeno. Takoj na štaru začutim, da nekaj ni v redu. Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici...Nato sem metal kroglo, v 3:15 odtekel 1000 m...
Naslednji dan je bil tek v Sorici. Že v Danjah sem naredil par tekaških korakov in videl, da iz tega ne bo nič. Lahko hodim, tečem zelo na izy, za tekmo ni šanse.
Ni časa za počitek, nobenih fizioterapij itd., služba normalno...konec tedna krog GM40...
V tem tednu sem pričel s perskindol masažo 2X dnevno, trenutno je stanje veliko boljše, a teči še vedno ne morem. Po vsem, kar sem prebral na spletu, verjetno gre za Piriformis sindrom...obnašanje desne noge pri teku bi najbolje lahko primerjal s stanjem nekje po 60 km (ali več) teka, je pa zelo podobno išijasu in ga tudi velikokrat zamenjajo...Na srečo pri meni lažja oblika, zato:
Ni problema, trenutno počnem pač tisto, kar lahko!
Zato mi je kapnila ideja, da bi se udeležil teka na Vogel. Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena. Pa nama potem ni uspelo, da bi že v petek šla v Danje in bi se v Bohinj zapeljal samo čez Soriško, zato sem spremenil plan. V Danjah sva bila v soboto dopoldne, popoldne pa sem štartal spet eno svojo: po cesti do vasi Zabrdo (nekaj sto metrov ceste skozi vas so sedaj asfaltirali), po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec, v prostem padu na Zali log ( pol ure za cca 1200 višinskih metrov minusa), po cesti na Podrošt in po starih zaraščenih poteh skozi grape nazaj v Sp. Danje. Neto okrog tri ure.
Števca se ne da zavrteti nazaj!
To počnejo pri mašinah, EMŠO se ne da...
In tako mi ostane zgolj pet tekov za Gorenjski pokal, minimum za udeležbo. Računal sem na Sorico, pa tudi na Šenčur, ki bo 6. oktobra, a nisem zelo optimističen.
Zelo verjetno bo šel mimo tudi letošnji LM, veliko več možnosti je za še en krog po trasi GM 40.
Čas bo pokazal...
Atletski mnogoboj pred dobrima dvema tednoma. Ena od disciplin tek na 60 m, štart z bloka. Eksplozivno. Telo tega ni vajeno. Takoj na štaru začutim, da nekaj ni v redu. Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici...Nato sem metal kroglo, v 3:15 odtekel 1000 m...
Naslednji dan je bil tek v Sorici. Že v Danjah sem naredil par tekaških korakov in videl, da iz tega ne bo nič. Lahko hodim, tečem zelo na izy, za tekmo ni šanse.
Ni časa za počitek, nobenih fizioterapij itd., služba normalno...konec tedna krog GM40...
V tem tednu sem pričel s perskindol masažo 2X dnevno, trenutno je stanje veliko boljše, a teči še vedno ne morem. Po vsem, kar sem prebral na spletu, verjetno gre za Piriformis sindrom...obnašanje desne noge pri teku bi najbolje lahko primerjal s stanjem nekje po 60 km (ali več) teka, je pa zelo podobno išijasu in ga tudi velikokrat zamenjajo...Na srečo pri meni lažja oblika, zato:
Ni problema, trenutno počnem pač tisto, kar lahko!
Zato mi je kapnila ideja, da bi se udeležil teka na Vogel. Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena. Pa nama potem ni uspelo, da bi že v petek šla v Danje in bi se v Bohinj zapeljal samo čez Soriško, zato sem spremenil plan. V Danjah sva bila v soboto dopoldne, popoldne pa sem štartal spet eno svojo: po cesti do vasi Zabrdo (nekaj sto metrov ceste skozi vas so sedaj asfaltirali), po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec, v prostem padu na Zali log ( pol ure za cca 1200 višinskih metrov minusa), po cesti na Podrošt in po starih zaraščenih poteh skozi grape nazaj v Sp. Danje. Neto okrog tri ure.
Števca se ne da zavrteti nazaj!
To počnejo pri mašinah, EMŠO se ne da...
In tako mi ostane zgolj pet tekov za Gorenjski pokal, minimum za udeležbo. Računal sem na Sorico, pa tudi na Šenčur, ki bo 6. oktobra, a nisem zelo optimističen.
Zelo verjetno bo šel mimo tudi letošnji LM, veliko več možnosti je za še en krog po trasi GM 40.
Čas bo pokazal...
nedelja, 16. september 2012
Klub prijateljev GM40 dobiva nove člane (september 2012)
Od besed...
Tokrat je ideja, da bi opravil s tremi krogi Gorskega maratona štirih občin, prevzela Mateja (Uheeec na TF), 22-letnika s Trebnjega. Ker prej na progi še ni bil, sva 11. avgusta opravila ogledno turo, kmalu zatem pa je že objavil datum svojega exstremnega poskusa:14. in 15. september 2012. Seveda sem Mateju takoj obljubil spremljanje v enem dnevnem krogu, zaradi poznavanja trase najraje v prvem, potem pa se je vse skupaj nekako prekrivalo: načrtovan začetek ob 17. uri je zagotavljal dobro polovico prvega kroga v temi. OK., tiste štiri ure bo že šlo.
...k dejanjem:
Po vseh pisarijah na Tekaškem forumu je že kazalo, da bova na trasi sama, pa je pogumnemu dolenjcu s "podtalnim delovanjem" uspelo na Petrovem brdu na začetku prvega kroga zbrati falango prekaljenih mladcev "z vseh vetrov", trdno odločenih, da bodo "probali" uspešno opraviti z izzivom: poleg Mateja še njegov brat Janez, Jernej se je s suporterjem pripeljal iz Šoštanja, iz Ljubljane pa postojnčan, legendarni treker Martin... Za spodbudo nas je prišel na pot pospremit tudi Jožko.
In smo šli, lepo po pameti, pot je dolga. Vetrovno na Kobli, Črni prsti ter na drugi strani na Poreznu...na Kalu smo morali prižgati lučke...sicer pa nič posebnega. Po 6 urah in dobrih 20 minutah sva Janez in jaz svoj večerni sprehod zaključila, ostali trojici pa se je pridružila Helena. Po konkretni pavzi je četverica odtavala v noč proti Črni prsti, jaz pa v Danje.
Zjutraj malo čez sedem sem na PB čestital Heleni za uspešen krog, vztrajnima Martinu in Jerneju pa zaželel srečno pot v tretjem...Mateju se žal ni izšlo, zaključil je v drugem krogu v Hudajužni...
In popoldne malo pred 16. uro finiš za nova, najmlajša člana kluba prijateljev GM 40- exstremno!
ČESTITKE!
Fotke (vse, kar sem posnel, brez popravkov ali brisanja...).
Ostala poročila in komentarji v ustrezni temi na Tekaškem forumu!
Tole zaenkrat, po glavi se mi plete še nekaj misli, morda jih v naslednjih dneh še obelodanim.
Tokrat je ideja, da bi opravil s tremi krogi Gorskega maratona štirih občin, prevzela Mateja (Uheeec na TF), 22-letnika s Trebnjega. Ker prej na progi še ni bil, sva 11. avgusta opravila ogledno turo, kmalu zatem pa je že objavil datum svojega exstremnega poskusa:14. in 15. september 2012. Seveda sem Mateju takoj obljubil spremljanje v enem dnevnem krogu, zaradi poznavanja trase najraje v prvem, potem pa se je vse skupaj nekako prekrivalo: načrtovan začetek ob 17. uri je zagotavljal dobro polovico prvega kroga v temi. OK., tiste štiri ure bo že šlo.
...k dejanjem:
Po vseh pisarijah na Tekaškem forumu je že kazalo, da bova na trasi sama, pa je pogumnemu dolenjcu s "podtalnim delovanjem" uspelo na Petrovem brdu na začetku prvega kroga zbrati falango prekaljenih mladcev "z vseh vetrov", trdno odločenih, da bodo "probali" uspešno opraviti z izzivom: poleg Mateja še njegov brat Janez, Jernej se je s suporterjem pripeljal iz Šoštanja, iz Ljubljane pa postojnčan, legendarni treker Martin... Za spodbudo nas je prišel na pot pospremit tudi Jožko.
In smo šli, lepo po pameti, pot je dolga. Vetrovno na Kobli, Črni prsti ter na drugi strani na Poreznu...na Kalu smo morali prižgati lučke...sicer pa nič posebnega. Po 6 urah in dobrih 20 minutah sva Janez in jaz svoj večerni sprehod zaključila, ostali trojici pa se je pridružila Helena. Po konkretni pavzi je četverica odtavala v noč proti Črni prsti, jaz pa v Danje.
Zjutraj malo čez sedem sem na PB čestital Heleni za uspešen krog, vztrajnima Martinu in Jerneju pa zaželel srečno pot v tretjem...Mateju se žal ni izšlo, zaključil je v drugem krogu v Hudajužni...
In popoldne malo pred 16. uro finiš za nova, najmlajša člana kluba prijateljev GM 40- exstremno!
ČESTITKE!
Fotke (vse, kar sem posnel, brez popravkov ali brisanja...).
Ostala poročila in komentarji v ustrezni temi na Tekaškem forumu!
Tole zaenkrat, po glavi se mi plete še nekaj misli, morda jih v naslednjih dneh še obelodanim.
petek, 7. september 2012
Danes sem tekmoval v atletskem mnogoboju!
Igre JZR...
Javni zavod Ratitovec (JZR) v mesecu septembru 2012 organizira 1. igre JZR in v okviru teh iger je danes na igrišču poleg športne dvorane potekal atletski mnogoboj.. Kot se spodobi za kraljico športov, so vse kategorije nastopale tako v tekih kot tudi metih in skokih: šprinterskih 60 m, skok v daljino, met vortexa za mlajše in krogle za starejše ter daljši tek: od 250 m (1 krog na stezi) do 1000 m (4 krogi) za člane.
Povsem nove izkušnje
Zakaj pa ne? Vedno imam rad kakšne novosti, nove izzive...
Organizator današnjega tekmovanje je bilo Atletsko društvo Železniki in kot član društva sem najprej pomagal pri organizaciji tekmovanja za mlajše kategorije, pri članskih pa tudi tekmoval.
Kdaj sem nazadnje skakal v daljino?? Kdaj sem nazadnje metal kroglo?? Kdaj sem nazadnje šprintal??
Menda je bilo v Osnovni šoli. Se niti ne spomnim več. Verjetno smo delali tudi te stvari. In danes po dolgem času spet. Jebeš trening, jebeš tehnično podkovanost...saj je samo igra! Predvsem je pa bolj važno sodelovati.
In sem sodeloval!
Pri skoku v daljino starejši ne skačemo več "z glavo v pesek", moramo bolj paziti na kolena, križ in druge s tem povezane težave...pa so tudi skoki temu primerno krajši.
Šprint na 60 m iz štartnega bloka je itak nekaj, kar sem počel prvič v življenju...sem ugotavljal, če ne bi bil morda hitreje v cilju z navadnim nizkim štartom...sploh pa ni pomembnih nekaj stotink, bolj važno je preizkusiti nekaj novega...bom še kdaj!
Krogla je pa predvsem tehnična disciplina...ne komentiram sploh---
Tek na jurja, 4x250...zame še vedno kratka razdalja. Kar (rekreativno) tekmujem, sem nekajkrat nastopil na 1500 m na stezi, pa pred leti na nekem tekmovanju na miljo (1609 m) v BTC (če bi se mi dalo, bi izbrskal datum in verjetno tudi dosežen čas...), krajše od tega pa ne. Danes sem na 1000 m sicer odnesel zmago (presenetljivo), a čas ni bil navdušujoč, zato sledi
opravičevanje in izgovori:
- steza 250 m ima več ostrih zavojev, ki upočasnujejo tek;
- morda ni najbolj pameten razpored disciplin: tek je sledil eksplozivnim disciplinam, pri katerih te tupatam hitro kaj "štihne"v tejalionimišici...
No, zadeve nisem vzel tako resno, tak je red...če malce ne jamraš, s tabo nekaj ni v redu.
Presenečenje
Tekmovanje je bilo odprtega tipa in ...razveseljivo...udeležila sta se ga celo dva Idrca! V prvih treh disciplinah sta razturala, sedaj imamo dve možnosti: podreti škarpo na koncu meta krogle, ki je bila danes že ogrožena ali pa naslednjič izbrati težje krogle.
Čestitke vsem!
Javni zavod Ratitovec (JZR) v mesecu septembru 2012 organizira 1. igre JZR in v okviru teh iger je danes na igrišču poleg športne dvorane potekal atletski mnogoboj.. Kot se spodobi za kraljico športov, so vse kategorije nastopale tako v tekih kot tudi metih in skokih: šprinterskih 60 m, skok v daljino, met vortexa za mlajše in krogle za starejše ter daljši tek: od 250 m (1 krog na stezi) do 1000 m (4 krogi) za člane.
Povsem nove izkušnje
Zakaj pa ne? Vedno imam rad kakšne novosti, nove izzive...
Organizator današnjega tekmovanje je bilo Atletsko društvo Železniki in kot član društva sem najprej pomagal pri organizaciji tekmovanja za mlajše kategorije, pri članskih pa tudi tekmoval.
Kdaj sem nazadnje skakal v daljino?? Kdaj sem nazadnje metal kroglo?? Kdaj sem nazadnje šprintal??
Menda je bilo v Osnovni šoli. Se niti ne spomnim več. Verjetno smo delali tudi te stvari. In danes po dolgem času spet. Jebeš trening, jebeš tehnično podkovanost...saj je samo igra! Predvsem je pa bolj važno sodelovati.
In sem sodeloval!
Pri skoku v daljino starejši ne skačemo več "z glavo v pesek", moramo bolj paziti na kolena, križ in druge s tem povezane težave...pa so tudi skoki temu primerno krajši.
Šprint na 60 m iz štartnega bloka je itak nekaj, kar sem počel prvič v življenju...sem ugotavljal, če ne bi bil morda hitreje v cilju z navadnim nizkim štartom...sploh pa ni pomembnih nekaj stotink, bolj važno je preizkusiti nekaj novega...bom še kdaj!
Krogla je pa predvsem tehnična disciplina...ne komentiram sploh---
Tek na jurja, 4x250...zame še vedno kratka razdalja. Kar (rekreativno) tekmujem, sem nekajkrat nastopil na 1500 m na stezi, pa pred leti na nekem tekmovanju na miljo (1609 m) v BTC (če bi se mi dalo, bi izbrskal datum in verjetno tudi dosežen čas...), krajše od tega pa ne. Danes sem na 1000 m sicer odnesel zmago (presenetljivo), a čas ni bil navdušujoč, zato sledi
opravičevanje in izgovori:
- steza 250 m ima več ostrih zavojev, ki upočasnujejo tek;
- morda ni najbolj pameten razpored disciplin: tek je sledil eksplozivnim disciplinam, pri katerih te tupatam hitro kaj "štihne"v tejalionimišici...
No, zadeve nisem vzel tako resno, tak je red...če malce ne jamraš, s tabo nekaj ni v redu.
Presenečenje
Tekmovanje je bilo odprtega tipa in ...razveseljivo...udeležila sta se ga celo dva Idrca! V prvih treh disciplinah sta razturala, sedaj imamo dve možnosti: podreti škarpo na koncu meta krogle, ki je bila danes že ogrožena ali pa naslednjič izbrati težje krogle.
Čestitke vsem!
nedelja, 2. september 2012
Žurerski vikend s tekaško piko na i
Ko daš skozi tri družinska slavja na en vikend, si potem vendarle rečeš, da je pa čas še za kak kilometer teka. Navsezadnje še svojih novih T2 C nisem preizkusil.
Danes se je pokazala idealna priložnost: zadnje praznovanje je bilo na Bregu ob Savi, s sabo sem vzel opremo in potem tekel domov. 25 km asfalta, idealna podlaga za zgoraj omenjeni dirkalnik. Priznam, da me je bilo prej kar malce strah: zadnje čase sem ubiral same klance, nekaj teka, veliko hoje oz. "grizenja kolen", ravninskih 25 je pomenil hiter preskok...pa z novimi supergami, za katere ne veš, kako se bodo obnesle. In so se, več kot odlično! Nobenih žuljev, pekočih podplatov, lahki copati. Sem jih šel tehtat: pri moji številki (46) je teža tega modela enaka brooksovim racerkam 3 (model, ki ga imam še doma), edino saucony Kinvara so lažji za cca 30g (zanimivo, pri kinvari je razlika med levim in desnim 8g, pa ne vem, ali že v osnovi ali pa je to zaradi različne obrabe???). Pri tem je treba upoštevat, da so T2 C nove, ostalih modelov je pa že nekaj ostalo na asfaltnih tekaških progah. To je eno, drugo pa je: proizvajalci običajno servirajo podatke o supergah z manjšo številko, zato so tudi lažje: pri številki 46 teža presega 280 g...pa vseeno, še vedno so zelo lahke in me sploh ne skrbi z njimi preteči tudi maratonsko razdaljo.
Za tek sem si vzel dve uri časa (bruto), štartal sem brez pijače, a sem se na 20 km ustavil na "eni od znanih javnih okrepčevalnic", gosserjev rehidracijski napitek in gasa dalje.
In čeprav je bilo konec tega tedna kar nekaj tekmovanj, "ki jih je res škoda zamuditi", pa na nobenem od njih nisem bil, je bilo vendarle zelo lepo...
No ja, vedno pride tudi kakšna novica, ki nas potre...
Za tek sem si vzel dve uri časa (bruto), štartal sem brez pijače, a sem se na 20 km ustavil na "eni od znanih javnih okrepčevalnic", gosserjev rehidracijski napitek in gasa dalje.
In čeprav je bilo konec tega tedna kar nekaj tekmovanj, "ki jih je res škoda zamuditi", pa na nobenem od njih nisem bil, je bilo vendarle zelo lepo...
No ja, vedno pride tudi kakšna novica, ki nas potre...
četrtek, 30. avgust 2012
DO YOU RUN?
Tale današnja gorsko- tekaška tura je bila pa huda v vseh pogledih.
Odkrival sem nove povezave proti Ratitovcu. Šel sem iz doline, uporabljal gozdne vlake, steze, sledil gamse po brezpotjih...in po občutku prišel točno tja, kamor sem imel namen. Konec Dašnice strmo v breg do LPP Prtovč- Dražgoše, prečkal pot in samo navzgor, najprej po vlakah, nato "orijentacijsko" v strmino... ter prišel na Jesenovec, od tam pa nadaljeval čez planino Klom na Ratitovec. Povratek na Jesenovec, potem sem končno enkrat šel iskat odgovor, kam, hudiča, pelje tista pot v desno. Sedaj vem. Zelo blizu Podlonka...in potem sem bil kmalu spet na izhodišču.
Garaško uro in 25 min gor, 40 min dol. Kilometrov neznano, višincev okrog 1300 gor, podobno dol.
Pri tem sem danes imel prav posebno motivacijo, preizkus novih superg Scott eRIDE AZTEC 3.
Prav zato sem izbral ekstremne poti, zelo različne podlage, jih podaljševal (Ratitovec niti pod razno ni bil v planu) in na razpotjih izbiral vedno nove. Užival sem!
Primerjav z drugimi copati ne nameravam delati, preizkus v mokrem pa glede na vremensko napoved sledi prav kmalu.
Model je iz nove Scott kolekcije, vibram podplat...
Če pišem o supergah, lahko napišem le, katere pomankljivosti sem opazil: zaenkrat je rubrika še prazna!
Pozoren sem bil predvsem na sistem zavezovanja, ki je enak (oz. podoben) kot pri Salomonu. Zadnjič na teku na Ratitovec smo debatirali o tem, da se sistem med uporabo počasi razvezuje in je treba vsake toliko popraviti. Bojan je zadevo rešil z menjavo vezalk z običajnimi...no, te težave pri teh še nisem zasledil.
V bližnji prihodnosti sledi še preizkus cestnega dirkalnika Scott T2 C...se že veselim!
Odkrival sem nove povezave proti Ratitovcu. Šel sem iz doline, uporabljal gozdne vlake, steze, sledil gamse po brezpotjih...in po občutku prišel točno tja, kamor sem imel namen. Konec Dašnice strmo v breg do LPP Prtovč- Dražgoše, prečkal pot in samo navzgor, najprej po vlakah, nato "orijentacijsko" v strmino... ter prišel na Jesenovec, od tam pa nadaljeval čez planino Klom na Ratitovec. Povratek na Jesenovec, potem sem končno enkrat šel iskat odgovor, kam, hudiča, pelje tista pot v desno. Sedaj vem. Zelo blizu Podlonka...in potem sem bil kmalu spet na izhodišču.
Garaško uro in 25 min gor, 40 min dol. Kilometrov neznano, višincev okrog 1300 gor, podobno dol.
Pri tem sem danes imel prav posebno motivacijo, preizkus novih superg Scott eRIDE AZTEC 3.
Prav zato sem izbral ekstremne poti, zelo različne podlage, jih podaljševal (Ratitovec niti pod razno ni bil v planu) in na razpotjih izbiral vedno nove. Užival sem!
Primerjav z drugimi copati ne nameravam delati, preizkus v mokrem pa glede na vremensko napoved sledi prav kmalu.
Model je iz nove Scott kolekcije, vibram podplat...
Če pišem o supergah, lahko napišem le, katere pomankljivosti sem opazil: zaenkrat je rubrika še prazna!
Pozoren sem bil predvsem na sistem zavezovanja, ki je enak (oz. podoben) kot pri Salomonu. Zadnjič na teku na Ratitovec smo debatirali o tem, da se sistem med uporabo počasi razvezuje in je treba vsake toliko popraviti. Bojan je zadevo rešil z menjavo vezalk z običajnimi...no, te težave pri teh še nisem zasledil.
"TEKAŠKI PROGRAM SCOTT
Scott je pred šestimi leti na trg prvič lansiral tekaške copate, ki so plod lastnega razvoja in inovativnosti. S pomočjo Scott-ovega znanja iz kolesarske industrije jim uspeva razvijati in zahtevnemu kupcu ponuditi odličen izdelek.Scott-ova glavna motivacija pri ustvarjanju visoko kvalitetnih tekaških copat je preprosta: ustvariti tekaške copate, ki omogočajo bolj učinkovit tek, zmanjšati možnost poškodb in ustvariti tekaški copat, ki dovoljuje daljši in hitrejši tek. Njihov moto je: DO YOU RUN?"V bližnji prihodnosti sledi še preizkus cestnega dirkalnika Scott T2 C...se že veselim!
nedelja, 26. avgust 2012
Stvari niso nikoli tako enostavne
Nedelja, 26. avgust 2012. En dan, tri tekme.
Tek na Dražgoško goro. Tako blizu, da sem vedno šel peš na štart. Dober kilometer od doma. Lepa tekma z enim samim problemom: gorska je. Zato že nekaj let na teku nisem bil, toda letos sem pretekel malce več klancev in me je večkrat spreletela misel: zakaj pa ne spet?
TF 10-ka. Krasen tek, 10 km na stezi za rekreativce. Bil na dosedanjih štirih, bil prijavljen za letos (s plačano prijavnino)...
Tek Veronike Deseniške v Kočevju. Enkrat sem bil, letos pa je bil tek na seznamu našega "šefa za rekreacijo" in me je kar vleklo, da bi šel na 21ko.
Midva sva se kaj hitro odločila za četrto možnost in sva že v petek popoldne odšla v Sp. Danje. Saj sploh ni problema, na tekmo lahko grem tudi iz Danj, pa mi je gori tako lepo, da bi bilo kar škoda...pa še pol ure dodatne vožnje...
Vendar: če ne grem na nobeno tekmo, moram narediti nekaj, kar bo konkretno odtehtalo...eno solidno turo, če ne, bom slabe volje in težak...
Ideja
Grem v nedeljo zjutraj po cesti skozi vasi Zg. Danje, Zabrdo in Torka na Prtovč, po LPP mimo kmetije Novak v Dražgoše, si ogledam tekmo, navijam, malo poslikam, malo poklepetam in se po eni od drugih možnih poti (verjetno čez Ratitovec) vrnem v Danje.
Vsaka pot ima svoja razpotja
Vedel sem za slabo vremensko napoved, zato sem se zjutraj 20 min do osmih, ko sem šel iz Sp. Danj, že zavedal, da pravzaprav v resnici (spet) sploh ne vem, kam grem. Vse bo odvisno od vremena. Na vsakem razpotju posebej se bom odločal, kam naprej (ali nazaj).
Do Torke (1150m) vse OK. Potem se je stemnilo, zato sem se odločil, da ne grem na Prtovč, raje na Ratitovec, bom vsaj "nekam prišel". Tudi z Ratitovca še vedno lahko grem naprej v Dražgoše, če bi se vremenske razmere ugodno spremenile, ali pa tudi po isti poti nazaj... Rahel dež me je ujel, preden sem prišel na vrh. Malce sem prevedril in ko sem kasneje prišel iz koče, je bilo proti zahodu že nekaj jasnine. Za Dražgoše nima smisla, tam pada dež in nič ne kaže na izboljšanje, pa tudi če bi prišel tja, me čaka še dolg povratek; povratek po poti, kjer sem prišel, je preveč običajen (čeprav se večina na Torko raje pripelje) in prekratek za moj ego. Jasnina na zahodu...
Pa grem danes na planino Pečana in po makadamski cesti na Soriško planino. Na pol poti se je spet stemnilo in kmalu je začel padati dež. Na makadamski cesti na Jelovici nekje za Soriško planino mi je nasproti pripeljal "dajnar", sovaščan. Premočenemu se mi je ponudil, da me zapelje v Danje. Ne! Prostovoljno in namenoma sem se podal na to pot in tudi sam bom prišel na svoj cilj! Brez "šlepanja"!
Sedaj sva jaz in moj ego zadovoljna!
Nedelja krasno izkoriščena, kljub slabemu vremenu lepa!
Naredil sem tudi nekaj fotk. Nič posebnega, nobenih tekačev...samo narava, vreme...Ob cesti med Pečano in Soriško planino sem odkril še eno brezno, bolj "veličastno" od tistih, za katere sem vedel že prej, sem ga hotel poslikat, a je bilo zaradi vremena pretemno in ni bilo pogojev. Brez fleša noč, s flešem pa najbližje deblo, smrekica in megla...jama pa še vedno v temi.
nedelja, 19. avgust 2012
Tek na Ratitovec 2012
Po kolobocijah, ali bom letos sploh tekel na Ratitovec, sem bil potem pripravljen na obe možnosti: če bo ekipa, grem s Prtovča do vrha, sicer pa spet enkrat celo, iz doline. V zadnjem tednu se mi je odprla prva možnost...
Ekipni tek oz. soft varianta teka na Ratitovec
Proga s štartom na Prtovču po dolžini zajema le približno tretjino celotne proge za člane, a vendarle ni tako nedolžna: na štirih kilometrih se vzpnemo za dobrih 600 višinskih metrov, poteka namreč po najbolj gorskem in tehnično zahtevnem delu celotne proge.
Brskanje po podatkih mi razkrije, da sem na tej, kratki progi, letos tekel že četrtič. Leta 2009, ko smo organizirali še štafetni tek, sem tekel v zadnji predaji, leta 2010 pa smo prvič štafetni tek menjali z ekipnim. TF je tokrat sodeloval z dvema ekipama, eno žensko in eno mešano. Hm...spet so punce v prednosti: štiri tekačice in dva tekača...Čestitke vsem!
Tek za rekord
33:33 (2010), 34:15 ( 2011), 33:10 (2012)...osebni rekord na tej progi!
Starejši smo, boljši smo...hm...
Zadovoljen, itak.
Druženje
In kot je že Bojan pisal na svojem blogu: pomemben del tekmovanj je tudi družba...tukaj si komaj še vzamem čas za tek. Prijetno je bilo poklepetati s starimi znanci, si izmenjati izkušnje,"testirati" superge...
Tekma je težka
Tega se v AD Železniki zavedamo in prav zato vedno znova iščemo novosti, ki bi tek približale povprečnim rekreativcem. Tudi za naslednje leto že obstaja nekaj idej.
Hvala navijačem! Z vašo pomočjo gre lažje.
Ekipni tek oz. soft varianta teka na Ratitovec
Proga s štartom na Prtovču po dolžini zajema le približno tretjino celotne proge za člane, a vendarle ni tako nedolžna: na štirih kilometrih se vzpnemo za dobrih 600 višinskih metrov, poteka namreč po najbolj gorskem in tehnično zahtevnem delu celotne proge.
Brskanje po podatkih mi razkrije, da sem na tej, kratki progi, letos tekel že četrtič. Leta 2009, ko smo organizirali še štafetni tek, sem tekel v zadnji predaji, leta 2010 pa smo prvič štafetni tek menjali z ekipnim. TF je tokrat sodeloval z dvema ekipama, eno žensko in eno mešano. Hm...spet so punce v prednosti: štiri tekačice in dva tekača...Čestitke vsem!
Tek za rekord
33:33 (2010), 34:15 ( 2011), 33:10 (2012)...osebni rekord na tej progi!
Starejši smo, boljši smo...hm...
Zadovoljen, itak.
Druženje
In kot je že Bojan pisal na svojem blogu: pomemben del tekmovanj je tudi družba...tukaj si komaj še vzamem čas za tek. Prijetno je bilo poklepetati s starimi znanci, si izmenjati izkušnje,"testirati" superge...
Tekma je težka
Tega se v AD Železniki zavedamo in prav zato vedno znova iščemo novosti, ki bi tek približale povprečnim rekreativcem. Tudi za naslednje leto že obstaja nekaj idej.
Hvala navijačem! Z vašo pomočjo gre lažje.
nedelja, 12. avgust 2012
Po trasi GM40
Včasih sem bil večkrat tam, na trasi Gorskega maratona štirih občin. Po 17. juniju 2006, ko sem prvič sodeloval na tem maratonu, me je navdušil in potem sem večkrat spremljal posameznike ali skupine pri raznoraznih podvigih, nekatere na oglednih turah, druge pa pri ekstremnih večkratnih ponovitvah kroga (npr. 3X ali 4X >Slavc, Martin in Joco 15. september 2007<)...seveda jaz vedno le en krog. Dolgo sem imel idejo, da bi tudi jaz "moral" enkrat opraviti s tremi za sekcijo ekstremno, a kasneje sem se začel spraševati: zakaj že?
Manija okrog "ekstremnega kroženja" je v zadnjih letih malce ponehala, sam pa tudi nekako nisem našel časa, da bi opravil vsaj potrditveni krog za Klub prijateljev GM40. Tekma ja, več pa ne...
Letos pa bo
Tako sem si rekel in v planu sem imel, da bi jeseni po trasi popeljal kolege iz Atletskega društva Železniki (kdor bi bil za to), seveda s predhodno najavo na TF, če bi še kdo hotel...
In potem je Uheeec na Tekaškem forumu prehitel čas z veliko željo, da bi čimprej opravil ogledno turo...nisem si mogel kaj, je bilo preveč vabljivo, pa sem se odločil, da grem. Saj potem jeseni lahko še enkrat.
Najprej sem bil na Petrovem brdu v četrtek. SPP junaku Klemnu je vsaka podpora prišla še kako prav.
Sobota, 11. avgust 2012
Z Matejem sva se podala na pot ob 6. uri zjutraj. Malce sem se spraševal, ali bo sploh prišel, morda zgrešil pot, iz Trebnjega pač ni tako blizu...a me je ob mojem prihodu na Petrovo brdo že čakal. Pa gremo, Matej prvič, jaz nitinevemkaterič. Dirkala ne bova, važno je, da opraviva s traso, torej začneva "po pameti". Na sedlu narediva še dodatek do koče, pogledat kaj dela Dorica s svojo ekipo. Po prejetih dobrotah sva se vrnila na traso in oddivjala v dolino, vse do Hudajužne, pa na drugi strani spet v breg, čez Durnik na Porezen...Vreme skoraj idealno, le superge sva imela mokre skoraj od samega začetka. Prejšni večer je deževalo in pod Poreznom je bila trava mokra še ob 11. uri.
Uspelo je in to z zelo všečnim timingom!
>S Petrovega brda do sedla čez Suho: 1 ura 45 min;
>Sedlo- Črna prst (postanek) in nazaj: 25 min;
>Čez Suho- Hudajužna: 1 ura 30 min;
>Hudajužna- Porezen: 1 ura 40 min;
> Porezen- Petrovo brdo: 40 min;
Ob 12. uri sva bila spet na Petrovem brdu.
Vpis v zvezek pri Rudkotu, jest pa v Sorico, Macesen...se vidimo naslednjič...
Hm, Matej ima pa hude plane...
Novi član Kluba prijateljev GM 40 med spustom s Črne prsti
Manija okrog "ekstremnega kroženja" je v zadnjih letih malce ponehala, sam pa tudi nekako nisem našel časa, da bi opravil vsaj potrditveni krog za Klub prijateljev GM40. Tekma ja, več pa ne...
Letos pa bo
Tako sem si rekel in v planu sem imel, da bi jeseni po trasi popeljal kolege iz Atletskega društva Železniki (kdor bi bil za to), seveda s predhodno najavo na TF, če bi še kdo hotel...
In potem je Uheeec na Tekaškem forumu prehitel čas z veliko željo, da bi čimprej opravil ogledno turo...nisem si mogel kaj, je bilo preveč vabljivo, pa sem se odločil, da grem. Saj potem jeseni lahko še enkrat.
Najprej sem bil na Petrovem brdu v četrtek. SPP junaku Klemnu je vsaka podpora prišla še kako prav.
Sobota, 11. avgust 2012
Z Matejem sva se podala na pot ob 6. uri zjutraj. Malce sem se spraševal, ali bo sploh prišel, morda zgrešil pot, iz Trebnjega pač ni tako blizu...a me je ob mojem prihodu na Petrovo brdo že čakal. Pa gremo, Matej prvič, jaz nitinevemkaterič. Dirkala ne bova, važno je, da opraviva s traso, torej začneva "po pameti". Na sedlu narediva še dodatek do koče, pogledat kaj dela Dorica s svojo ekipo. Po prejetih dobrotah sva se vrnila na traso in oddivjala v dolino, vse do Hudajužne, pa na drugi strani spet v breg, čez Durnik na Porezen...Vreme skoraj idealno, le superge sva imela mokre skoraj od samega začetka. Prejšni večer je deževalo in pod Poreznom je bila trava mokra še ob 11. uri.
Uspelo je in to z zelo všečnim timingom!
>S Petrovega brda do sedla čez Suho: 1 ura 45 min;
>Sedlo- Črna prst (postanek) in nazaj: 25 min;
>Čez Suho- Hudajužna: 1 ura 30 min;
>Hudajužna- Porezen: 1 ura 40 min;
> Porezen- Petrovo brdo: 40 min;
Ob 12. uri sva bila spet na Petrovem brdu.
Vpis v zvezek pri Rudkotu, jest pa v Sorico, Macesen...se vidimo naslednjič...
Hm, Matej ima pa hude plane...
Novi član Kluba prijateljev GM 40 med spustom s Črne prsti
torek, 7. avgust 2012
Z morja v hribe
Premalo ali preveč?
Odgovor: ravno prav! Že dolgo ugotavljava, da je 7 dni dopustovanja na morju premalo, dva tedna bi bilo pa tiste zadnje dni že kar malo too much. Zato običajno greva za "ravno prav", 10 dni. Letos sva jih spet preživela na Krku, potem en dan v Poreču, doma sva imela samo "mimobežno postajo", nato pa pobeg v najine hribe. Spodnje Danje!
Že prvi dan, ko sva se zapeljala na Soriško planino in je Romana špancirala s Taro po širnih pašnikih, medtem ko sem jaz pretekel Možica, Slatnik in Lajnar, sva si bila enotna, da je tu lepše kot na morju.
Naslednji dan sva osvojila Ratitovec. Nič posebnega, a ker se tibetanci (shih-tzu) ne znajdejo najbolje v vročini, smo se do planine Pečana podali štirikolesno, naprej pa peš. Jaz sem za svojo dušo dodal še polurni skok na Kremant in nazaj, eno dokaj intenzivno varianto...
Cestne povezave za (ultra)tekaške užitke!
V tem koncu so speljane številne gozdne ceste, povezav kolikor ti srce poželi...zato vedno spremljam, koliko km prevozim po kaki cesti: v četrtek sva se peljala na Pečano in nazaj na Soriško planino po dveh različnih cestah, razlike je bilo zgolj par sto metrov, razdalja iz Sp. Danj pa 15 km...dodajanje je itak neomejeno...imam kar nekaj v planu...
Petkovo krožno pohajkovanje na relaciji Soriška planina- Danjarska planina- Soriška planina z malinami, jagodami in borovnicami (čeprav je letos slaba letina) je bilo bolj uživaško in sva ga raztegnila na slabi dve uri, dopolnila pa v soboto s pohodom iz Danj do najvišje ležeče slovenske vasi Torke na 1150 m in nazaj.
Popoldne smo bili dogovorjeni za označevanje proge za tek na Ratitovec. Razdeljeni v tri ekipe, ena do Podlonka, druga na trasi Podlonk- Prtovč, tretja s Prtovča do cilja na Ratitovcu...bil sem v tretji ekipi...in bil na vrhu! Na četrtkovo popoldansko izkopavanje krompirja v Dražgošah bi pa skoraj pozabil...ja, brez dela ni jela (so rekli včasih, pa se je obrnilo na glavo, danes pogosto prav tisti ki dela, nima jela...)
Kako in kaj za nedeljsko kosilo?
Dogovori. Ja/Ne. Druge možnosti? Ma, itak da jih je še pa še, pa vendarle greva to, za katero sva se odločala že včeraj zvečer . Saj se lahko tudi obrneva. Avto malo pod Soriško, za robom, markirano 2,5ure. Soriška planina- Danjarska planina- Ratitovec. Vroče? Pravzaprav niti ne. Sprva veliko gozda, kasneje vetrovno in zadostna višina, da je "povsem drug zrak in sploh ni vroče". Dobri dve uri v eno stran, ajdovi žganci in mleko v koči "za nedeljsko kosilo", pa spet dobri dve uri v drugo stran, na izhodišče.
Lepi dnevi!
Odgovor: ravno prav! Že dolgo ugotavljava, da je 7 dni dopustovanja na morju premalo, dva tedna bi bilo pa tiste zadnje dni že kar malo too much. Zato običajno greva za "ravno prav", 10 dni. Letos sva jih spet preživela na Krku, potem en dan v Poreču, doma sva imela samo "mimobežno postajo", nato pa pobeg v najine hribe. Spodnje Danje!
Že prvi dan, ko sva se zapeljala na Soriško planino in je Romana špancirala s Taro po širnih pašnikih, medtem ko sem jaz pretekel Možica, Slatnik in Lajnar, sva si bila enotna, da je tu lepše kot na morju.
Naslednji dan sva osvojila Ratitovec. Nič posebnega, a ker se tibetanci (shih-tzu) ne znajdejo najbolje v vročini, smo se do planine Pečana podali štirikolesno, naprej pa peš. Jaz sem za svojo dušo dodal še polurni skok na Kremant in nazaj, eno dokaj intenzivno varianto...
Cestne povezave za (ultra)tekaške užitke!
V tem koncu so speljane številne gozdne ceste, povezav kolikor ti srce poželi...zato vedno spremljam, koliko km prevozim po kaki cesti: v četrtek sva se peljala na Pečano in nazaj na Soriško planino po dveh različnih cestah, razlike je bilo zgolj par sto metrov, razdalja iz Sp. Danj pa 15 km...dodajanje je itak neomejeno...imam kar nekaj v planu...
Petkovo krožno pohajkovanje na relaciji Soriška planina- Danjarska planina- Soriška planina z malinami, jagodami in borovnicami (čeprav je letos slaba letina) je bilo bolj uživaško in sva ga raztegnila na slabi dve uri, dopolnila pa v soboto s pohodom iz Danj do najvišje ležeče slovenske vasi Torke na 1150 m in nazaj.
Popoldne smo bili dogovorjeni za označevanje proge za tek na Ratitovec. Razdeljeni v tri ekipe, ena do Podlonka, druga na trasi Podlonk- Prtovč, tretja s Prtovča do cilja na Ratitovcu...bil sem v tretji ekipi...in bil na vrhu! Na četrtkovo popoldansko izkopavanje krompirja v Dražgošah bi pa skoraj pozabil...ja, brez dela ni jela (so rekli včasih, pa se je obrnilo na glavo, danes pogosto prav tisti ki dela, nima jela...)
Kako in kaj za nedeljsko kosilo?
Dogovori. Ja/Ne. Druge možnosti? Ma, itak da jih je še pa še, pa vendarle greva to, za katero sva se odločala že včeraj zvečer . Saj se lahko tudi obrneva. Avto malo pod Soriško, za robom, markirano 2,5ure. Soriška planina- Danjarska planina- Ratitovec. Vroče? Pravzaprav niti ne. Sprva veliko gozda, kasneje vetrovno in zadostna višina, da je "povsem drug zrak in sploh ni vroče". Dobri dve uri v eno stran, ajdovi žganci in mleko v koči "za nedeljsko kosilo", pa spet dobri dve uri v drugo stran, na izhodišče.
Lepi dnevi!
sreda, 1. avgust 2012
Olive grove trail (Krk 2012)
Lanskemu raziskovanju Vrbniških označenih pešpoti je letos sledilo raziskovanje pešpoti v okolici mesta Krk, predvsem proti Z in SZ. Tudi tukaj sem že v turistični poslovalnici dobil zemljevid pešpoti skupaj s koordinatami točk, a sem svoje raziskovanje potem hitro razširil na razne poti, ki niso označene, se včasih plazil skozi grmičevje, ometal pajčevine...Izzivi, ki ti ne dajo miru in te vlečejo, da kar sredi dnevne vročine obuješ superge in greš. Asfalta skoraj nič, veliko steza, slabih makadamskih poti...
Devet dni zapored redno po dvakrat na dan, min. za pol ure, max. do uro in pol, brez kilometrov, pogled na uro ob odhodu in ob povratku. Po 18 tekih sem izračunal povprečje 58 min na tek.
To je tisto pravo; to je tisto, ko potem res lahko rečeš: TEK JE EN VELIK UŽITEK!
Devet dni zapored redno po dvakrat na dan, min. za pol ure, max. do uro in pol, brez kilometrov, pogled na uro ob odhodu in ob povratku. Po 18 tekih sem izračunal povprečje 58 min na tek.
To je tisto pravo; to je tisto, ko potem res lahko rečeš: TEK JE EN VELIK UŽITEK!
sobota, 14. julij 2012
Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...
...in danes so nekateri tekli
z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko za točke Štajersko- Koroškega pokala, pridružili pa smo se jim trije iz AD Železniki.
Lepa 8 km proga s cca 400 m višincev (vmes je nekaj spustov), na kateri sem tekel že pred štirimi leti, pa so me danes kljub temu nekateri vzponi presenetili z dolžino in naklonom.
V prvih nekaj sto metrih je najmlajši tekmovalec, 13- letni domačin tapata, opravil z vso konkurenco in treba mu je samo čestitati, da je potem uspešno premagal progo. V nadaljevanju se je bil boj med obema Mernikoma, sinom Nikom in očetom Igorjem (btw. slednji je bil pred leti veliki zmagovalec prvega teka na Ratitovec) ter Morijem, v ravnino je bil hitrejši Jože, v klancih pa ona dva...in ker je bilo klancev več oz. so bili razporejeni tako, da so bili zaključni metri postavljeni pokonci, je nazadnje slavil Mernik junior, Mori pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Tudi pri ženskah je bil odločilen zadnji del, "naši" Ireni je zmanjkalo nekaj moči za šprint in je bila druga (imeni prve in tretje mi je žal "počedilo" s spomina, pa, saj bodo itak rezultati).
Slikca je z razglasitve v kategoriji
Jaz sem predvsem premagal samega sebe s tem, da sem celo progo z vsemi klanci pretekel brez hoje! To mi je všeč. To je bil tudi moj glavni cilj.
Dober, okusen ciganski golaž, razstava gob, ogled cerkve...po razglasitvi po bližnjicah peš v dolino.
Še en lep športen dan.
Rezultati bodo, ko bodo...
Čestitke vsem za premagano progo!
z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko za točke Štajersko- Koroškega pokala, pridružili pa smo se jim trije iz AD Železniki.
Lepa 8 km proga s cca 400 m višincev (vmes je nekaj spustov), na kateri sem tekel že pred štirimi leti, pa so me danes kljub temu nekateri vzponi presenetili z dolžino in naklonom.
V prvih nekaj sto metrih je najmlajši tekmovalec, 13- letni domačin tapata, opravil z vso konkurenco in treba mu je samo čestitati, da je potem uspešno premagal progo. V nadaljevanju se je bil boj med obema Mernikoma, sinom Nikom in očetom Igorjem (btw. slednji je bil pred leti veliki zmagovalec prvega teka na Ratitovec) ter Morijem, v ravnino je bil hitrejši Jože, v klancih pa ona dva...in ker je bilo klancev več oz. so bili razporejeni tako, da so bili zaključni metri postavljeni pokonci, je nazadnje slavil Mernik junior, Mori pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Tudi pri ženskah je bil odločilen zadnji del, "naši" Ireni je zmanjkalo nekaj moči za šprint in je bila druga (imeni prve in tretje mi je žal "počedilo" s spomina, pa, saj bodo itak rezultati).
Jaz sem predvsem premagal samega sebe s tem, da sem celo progo z vsemi klanci pretekel brez hoje! To mi je všeč. To je bil tudi moj glavni cilj.
Dober, okusen ciganski golaž, razstava gob, ogled cerkve...po razglasitvi po bližnjicah peš v dolino.
Še en lep športen dan.
Rezultati bodo, ko bodo...
Čestitke vsem za premagano progo!
torek, 10. julij 2012
Kako kaj?
Ja hvala, zelo dobro!
Dela še vedno dovolj, a se je toliko znormaliziralo, da imam malo več časa zase in za tek. S tem sem seveda zelo zadovoljen, saj tista norišnica, ki se je vlekla leta, je bila res too much. Tudi počutje je sedaj veliko boljše, prej sem bil včasih na robu...Saj delo imam rad, a če je enkrat preveč, to ne pomeni veliko.
Tekme
Letos do sedaj 11! Dovolj dobro, lani celo leto 12. Še vedno raje grem kam, kjer še nisem bil, po nekaj letih sem spet šel na Gorenjski pokal in odtekel 5 tekem, kar je pogoj za končno uvrstitev.
Tekel sem spet na dolgih trojkah, pa v Radencih (tam me lani ni bilo), to je bil prvi (klasični) maraton po Crikvenici, vedel sem, da ne smem predolgo čakati. Prvič sem tekel ob Cerkniškem jezeru, petič na GM40, za Gorenjski pokal na Pokljuki pa tudi prvič. Vmes pa še par gorenjskih klasik, Visoko in Mohor.
Plani/želje
Grintovec (spet) ne, me ni doma...Ratitovec (po nekaj letih spet cela ali morda ekipni tek, to je še vedno vprašanje) v avgustu...enkrat jeseni en krog za potrditev članstva v klubu prijateljev GM...čudno: same gorske zadeve, ki jih sicer ne maram...
BZ pisat, bom sproti...
Glasbeno
sem se oddaljil od melanholije Leonarda Cohena (in, btw. tudi Nick Cave je imel taka obdobja, a se je z Grinderman vrnil k svojim koreninam) in kaže, da imajo "srednja leta" res svoj vpliv...pridobivam na ostrini, vračam se k "glasbi moje mladosti", brezkompromisno...
Bolj star, bolj nor! Mimogrede...šef, basist in pevec motornih glav je bil rojen na božični večer leta 1945...izračunajte!
Se vidimo!
Dela še vedno dovolj, a se je toliko znormaliziralo, da imam malo več časa zase in za tek. S tem sem seveda zelo zadovoljen, saj tista norišnica, ki se je vlekla leta, je bila res too much. Tudi počutje je sedaj veliko boljše, prej sem bil včasih na robu...Saj delo imam rad, a če je enkrat preveč, to ne pomeni veliko.
Tekme
Letos do sedaj 11! Dovolj dobro, lani celo leto 12. Še vedno raje grem kam, kjer še nisem bil, po nekaj letih sem spet šel na Gorenjski pokal in odtekel 5 tekem, kar je pogoj za končno uvrstitev.
Tekel sem spet na dolgih trojkah, pa v Radencih (tam me lani ni bilo), to je bil prvi (klasični) maraton po Crikvenici, vedel sem, da ne smem predolgo čakati. Prvič sem tekel ob Cerkniškem jezeru, petič na GM40, za Gorenjski pokal na Pokljuki pa tudi prvič. Vmes pa še par gorenjskih klasik, Visoko in Mohor.
Plani/želje
Grintovec (spet) ne, me ni doma...Ratitovec (po nekaj letih spet cela ali morda ekipni tek, to je še vedno vprašanje) v avgustu...enkrat jeseni en krog za potrditev članstva v klubu prijateljev GM...čudno: same gorske zadeve, ki jih sicer ne maram...
BZ pisat, bom sproti...
Glasbeno
Bolj star, bolj nor! Mimogrede...šef, basist in pevec motornih glav je bil rojen na božični večer leta 1945...izračunajte!
Se vidimo!
petek, 6. julij 2012
Plavanje
Šele sedaj, ko smo se na Tekaškem forumu dotaknili plavanja (v povezavi s tekom), sem začel razmišljati o svojem odnosu do tega športa. In zanimivo, pogledam nazaj: ko sem lani januarja začel pisati, sem prve bloge namenil drugim športom, s katerimi sem se v preteklosti vsaj kanček ukvarjal...kolo, smučarski tek...a nič o plavanju. Očitno nima mesta v moji glavi, da bi se spomnil še na plavanje. Saj ne bi imel veliko pisati.
Plavam (kolikor pač) samo na dopustu, na morju, pa še to le bolj za ohladitev, drugače pa skoraj nikoli. Spomnim se pred leti (ko sta bili hčerki majhni), da smo se včasih vsedli v avto in se zapeljali do Bohinja, ponavadi je šla poleg še kakšna sestra od Romane: oni so šli k jezeru, jaz pa v hribe, enkrat na Črno prst, drugič na Velo polje in Dolič (kakšne krožne variante), običajno sem bil potem okrog 17-ih ali 18-ih nazaj, ravno toliko, da sem se še ohladil v vodi, potem pa domov. Enkrat sem izstopil že na Soriški planini, šel na Črno prst, nazaj na Soriško planino in čez Ratitovec v Železnike, oni pa naprej v Bohinj.
O plavanju sem že večkrat v šali dejal, da "če bi bili ljudje vodna bitja, bi imeli med prsti kožico, tako pa nismo!". Primitivno razmišljanje, bi lahko rekel...a jaz se tega v veliki meri držim in mi teorije o nezdružljivosti teka in plavanja pridejo še kako prav.
Triatlonec vsekakor ne bi mogel biti.
Plavam (kolikor pač) samo na dopustu, na morju, pa še to le bolj za ohladitev, drugače pa skoraj nikoli. Spomnim se pred leti (ko sta bili hčerki majhni), da smo se včasih vsedli v avto in se zapeljali do Bohinja, ponavadi je šla poleg še kakšna sestra od Romane: oni so šli k jezeru, jaz pa v hribe, enkrat na Črno prst, drugič na Velo polje in Dolič (kakšne krožne variante), običajno sem bil potem okrog 17-ih ali 18-ih nazaj, ravno toliko, da sem se še ohladil v vodi, potem pa domov. Enkrat sem izstopil že na Soriški planini, šel na Črno prst, nazaj na Soriško planino in čez Ratitovec v Železnike, oni pa naprej v Bohinj.
O plavanju sem že večkrat v šali dejal, da "če bi bili ljudje vodna bitja, bi imeli med prsti kožico, tako pa nismo!". Primitivno razmišljanje, bi lahko rekel...a jaz se tega v veliki meri držim in mi teorije o nezdružljivosti teka in plavanja pridejo še kako prav.
Triatlonec vsekakor ne bi mogel biti.
nedelja, 1. julij 2012
3. GOZDNI TEK NA POKLJUKI
Morda je prav uvrstitev tega teka v Gorenjski pokal v rekreativnih tekih za leto 2012 vplivala na mojo odločitev, da letos (po več letih pavze) ponovno nastopam v pokalu. Čudovito okolje pokljuških gozdov bo ravno pravo za lep družinski izlet, s tekom pa še nekaj koristnega zase.
Tako sva se zjutraj zapeljala čez Soriško planino v Bohinj, do Koprivnika in naprej po bližji varianti čez Goreljek na Rudno polje. Obetal se je (še en) vroč dan, a ne teh planotah je že zrak veliko bolj vzdržen.
Seveda sva že takoj ob prihodu naletela na (večinoma) znane face, a je bila udeležba pod pričakovanji. Nekaj je odnesla Dobrča (in drugi dogodki), nekaj vročina, morda dopusti...žal.
Nekonkurenčen
Po ravnem in na spustih nekako gre, na vzponih pa še vedno nisem konkurenčen. Klanec s planine Uskovnica proti Rudnemu polju je dolg cca. 1,5 km in pretekli smo ga dvakrat.
S svojim tekom sem kljub temu zadovoljen, prinesel mi je 15. mesto absolutno, v kategoriji pa 4. mesto. Mi ni bilo treba čakat na razglasitev.
REZULTATI SO!
Nekaj lepih fotk tudi!
ČESTITKE!
Tako sva se zjutraj zapeljala čez Soriško planino v Bohinj, do Koprivnika in naprej po bližji varianti čez Goreljek na Rudno polje. Obetal se je (še en) vroč dan, a ne teh planotah je že zrak veliko bolj vzdržen.
Seveda sva že takoj ob prihodu naletela na (večinoma) znane face, a je bila udeležba pod pričakovanji. Nekaj je odnesla Dobrča (in drugi dogodki), nekaj vročina, morda dopusti...žal.
Nekonkurenčen
Po ravnem in na spustih nekako gre, na vzponih pa še vedno nisem konkurenčen. Klanec s planine Uskovnica proti Rudnemu polju je dolg cca. 1,5 km in pretekli smo ga dvakrat.
S svojim tekom sem kljub temu zadovoljen, prinesel mi je 15. mesto absolutno, v kategoriji pa 4. mesto. Mi ni bilo treba čakat na razglasitev.
REZULTATI SO!
Nekaj lepih fotk tudi!
ČESTITKE!
torek, 26. junij 2012
Aktivno na dan državnosti
Dva dni v Sp. Danjah
Nedelja, 24. junij: Planina Pečana- Ratitovec- Danjarska planina- Mišji grund- Sp. Danje.
Praznični ponedeljek, 25. junij: lepa krožna tura cca. 20 km + višnska razlika- najprej v dolino, pa na Ratitovec, zadnji del pa po isti, kot dan prej. Zelo lepo!
Fotke.
Nedelja, 24. junij: Planina Pečana- Ratitovec- Danjarska planina- Mišji grund- Sp. Danje.
Praznični ponedeljek, 25. junij: lepa krožna tura cca. 20 km + višnska razlika- najprej v dolino, pa na Ratitovec, zadnji del pa po isti, kot dan prej. Zelo lepo!
Fotke.
nedelja, 17. junij 2012
11. Gorski maraton štirih občin- Podbrdo, 16.6.2012
Ljudje radi primerjamo
in zato sem najprej izbrskal lansko poročilo... lani sem se prijavil takoj začetek leta, letos po dolgem odločanju zadnji dan (podaljšanih) prijav, pa vendar z željo, izboljšati lanski rezultat. Lani sem pisal o idealnem vremenu, letos je bilo že nekaj dni prej jasno, da bo (pre)vroče...
V petek sem bil v Podbrdu na otvoritvi 11. GM4O in slovesnosti ob 10. obletnici gorskega maratona ter pašta partyu.
Sobota zjutraj...sprejemanje odločitev
- najprej razprava, kaj storiti...če Romana ta teden ne bi imela službe popoldne, bi šla v Danje že v petek...tako pa nisva, a na prizoriščih maratona s Taro (shit-zu) nima kaj početi cel dan. Odločitev: pred tekmo sem ju odpeljal na vikend in nato sam odšel na štart.
- kaj obuti? Običajno že prej namestim čip na superge, sedaj sem s tem počakal do zadnjega trenutka. S sabo sem imel dva zelo različna para: progi in terenu primerne stare mizuno cabrakan (hm, ali nisem teh imel že lani in sem fasal žulje na stopalih??) in za dobrih 50€ kupljene cestne nike lunarfly+2, lažje in brez posebnega blaženja. Odločil sem se za slednje, za vzpone in "tekaške vložke" ni problem, spuste bomo pa že...in sedaj mislim, da sem se (kljub nenavadnosti odločitve) vendarle dobro odločil. Težav zaradi superg na progi nisem imel...(toliko o brezkončnem kompliciranju okrog izbire pri nabavljanju...)
- palice- da ali ne oz. koliko in kje? Tudi o tem se vedno odločam tik pred zdajci. Nekaj let nazaj, ko je bil zelo razmočen teren, so mi prišle zelo prav na celi trasi. Lani, ko je bilo svetovno prvenstvo, so bile do Hudajužne prepovedane, na Porezen pa zelo dobrodošle. V tekaških delih odvečne, breme! Tudi če se v prve klance ob pomoči palic zaženeš (pre)hitro, ti pobere energijo in te skuri že na začetku...Odločitev: palice sem oddal za prevzem v Hudajužni, tam so me počakale za pomoč pri vzponu na Durnik. Vprašanje o pravilnosti odločitve sem premleval še večkrat na progi. Celo to, ali bi palice sploh vzel ali pa bi jih pustil tam, kjer me čakajo in nadaljeval brez njih. Pa tudi potem, s Porezna v dolino...lahko bi jih na vrhu odvrgel in šel brez njih...Odgovora na vse te dileme še vedno ne vem!
Dirka
se je začela ob 8. uri. Sonce je že prijetno grelo in obetalo je vroč dan.
Po moji oceni in na mojo srečo se je tek začel počasneje kot lani. Vsi tisti favoriti svetovnega prvenstva so lani naredili svoje...prehiter začetek in stara mašina zariba že pred prvo okrepčevalnico. Letos je bilo bolje.
Srečo imamo, da velik del proge poteka v senci (predvsem vzpon na Durnik). Zame je bil vedno najtežji del proge tisti od Stržišča do spusta proti Oblokam. Nenavadno, ker sem sicer bolj tekač in manj hribolazec, ta del je pa tekaški...a na tej progi težak, da me hitro spelje na misli, da bi v Hudajužni končal. Spust v Hudajužno in navijaška evforija v dolini hitro preženeta črne misli. Saj je itak samo še Durnik in Porezen, nato pa v dolino, v cilj. Na pašnikih pod Poreznom ni nobene sence, zato sonce in vročina pokažeta svoje zobe.
Včasih rečemo, da so razmere za vse enake, pa sva kasneje v dolini med debato s Tomom hitro razčistila: počasnejši tekači so na progi še v času, ko so temperature še višje in to dlje časa, torej je zanje težje.
Na zadnjem ovinku pred ciljem me je najprej zelo razveselilo, ko sem videl, da je v Podbrdo prišla tudi Romana, nato pa pogled na semafor: 4:44:20 je za 4:17 bolji čas kot lani...želja je izpolnjena! 28. mesto...
Hvala navijačem...povsod vas je bilo polno, glasni ste bili in na vaših krilih je bila pot lažja!!
Čestitke tekačem...gorski maraton je nekaj posebnega in velik uspeh je premagati samega sebe, rezultati, ki vas navdajajo z zadovoljstvom, so pa samo še pika na i.
Čestitke pa tudi organizacijski ekipi...marsikomu ste lahko za zgled!
Po tekmi
Z Branetom (hvala!) do Petrovega brda in ker sva imela namen iti v Danje, sva zaradi kolesarske Dirke po Sloveniji čakal dobro uro. V dobri družbi pri Rudkotu ni bilo težko.
Rezultati na strani Timing Ljubljana!
in zato sem najprej izbrskal lansko poročilo... lani sem se prijavil takoj začetek leta, letos po dolgem odločanju zadnji dan (podaljšanih) prijav, pa vendar z željo, izboljšati lanski rezultat. Lani sem pisal o idealnem vremenu, letos je bilo že nekaj dni prej jasno, da bo (pre)vroče...
V petek sem bil v Podbrdu na otvoritvi 11. GM4O in slovesnosti ob 10. obletnici gorskega maratona ter pašta partyu.
Sobota zjutraj...sprejemanje odločitev
- najprej razprava, kaj storiti...če Romana ta teden ne bi imela službe popoldne, bi šla v Danje že v petek...tako pa nisva, a na prizoriščih maratona s Taro (shit-zu) nima kaj početi cel dan. Odločitev: pred tekmo sem ju odpeljal na vikend in nato sam odšel na štart.
- kaj obuti? Običajno že prej namestim čip na superge, sedaj sem s tem počakal do zadnjega trenutka. S sabo sem imel dva zelo različna para: progi in terenu primerne stare mizuno cabrakan (hm, ali nisem teh imel že lani in sem fasal žulje na stopalih??) in za dobrih 50€ kupljene cestne nike lunarfly+2, lažje in brez posebnega blaženja. Odločil sem se za slednje, za vzpone in "tekaške vložke" ni problem, spuste bomo pa že...in sedaj mislim, da sem se (kljub nenavadnosti odločitve) vendarle dobro odločil. Težav zaradi superg na progi nisem imel...(toliko o brezkončnem kompliciranju okrog izbire pri nabavljanju...)
- palice- da ali ne oz. koliko in kje? Tudi o tem se vedno odločam tik pred zdajci. Nekaj let nazaj, ko je bil zelo razmočen teren, so mi prišle zelo prav na celi trasi. Lani, ko je bilo svetovno prvenstvo, so bile do Hudajužne prepovedane, na Porezen pa zelo dobrodošle. V tekaških delih odvečne, breme! Tudi če se v prve klance ob pomoči palic zaženeš (pre)hitro, ti pobere energijo in te skuri že na začetku...Odločitev: palice sem oddal za prevzem v Hudajužni, tam so me počakale za pomoč pri vzponu na Durnik. Vprašanje o pravilnosti odločitve sem premleval še večkrat na progi. Celo to, ali bi palice sploh vzel ali pa bi jih pustil tam, kjer me čakajo in nadaljeval brez njih. Pa tudi potem, s Porezna v dolino...lahko bi jih na vrhu odvrgel in šel brez njih...Odgovora na vse te dileme še vedno ne vem!
Dirka
se je začela ob 8. uri. Sonce je že prijetno grelo in obetalo je vroč dan.
Po moji oceni in na mojo srečo se je tek začel počasneje kot lani. Vsi tisti favoriti svetovnega prvenstva so lani naredili svoje...prehiter začetek in stara mašina zariba že pred prvo okrepčevalnico. Letos je bilo bolje.
Srečo imamo, da velik del proge poteka v senci (predvsem vzpon na Durnik). Zame je bil vedno najtežji del proge tisti od Stržišča do spusta proti Oblokam. Nenavadno, ker sem sicer bolj tekač in manj hribolazec, ta del je pa tekaški...a na tej progi težak, da me hitro spelje na misli, da bi v Hudajužni končal. Spust v Hudajužno in navijaška evforija v dolini hitro preženeta črne misli. Saj je itak samo še Durnik in Porezen, nato pa v dolino, v cilj. Na pašnikih pod Poreznom ni nobene sence, zato sonce in vročina pokažeta svoje zobe.
Včasih rečemo, da so razmere za vse enake, pa sva kasneje v dolini med debato s Tomom hitro razčistila: počasnejši tekači so na progi še v času, ko so temperature še višje in to dlje časa, torej je zanje težje.
Na zadnjem ovinku pred ciljem me je najprej zelo razveselilo, ko sem videl, da je v Podbrdo prišla tudi Romana, nato pa pogled na semafor: 4:44:20 je za 4:17 bolji čas kot lani...želja je izpolnjena! 28. mesto...
Hvala navijačem...povsod vas je bilo polno, glasni ste bili in na vaših krilih je bila pot lažja!!
Čestitke tekačem...gorski maraton je nekaj posebnega in velik uspeh je premagati samega sebe, rezultati, ki vas navdajajo z zadovoljstvom, so pa samo še pika na i.
Še citat s spletne strani GM: Vsem tekačem čestitamo za zelo naporno tekmo, saj je vročina naredila
svoje. Tisti ki niste prišli do cilja vedite, da GM4O ne gre nikamor in
bo čakal na vas.
Čestitke pa tudi organizacijski ekipi...marsikomu ste lahko za zgled!
Po tekmi
Z Branetom (hvala!) do Petrovega brda in ker sva imela namen iti v Danje, sva zaradi kolesarske Dirke po Sloveniji čakal dobro uro. V dobri družbi pri Rudkotu ni bilo težko.
Rezultati na strani Timing Ljubljana!
nedelja, 3. junij 2012
16. tek ob Cerkniškem jezeru, 3. junij 2012
...če napišem, da imam "ta vikend v planu vsaj eno tekmo", se med vrsticami že da razbrati, da imam v resnici namen (ali željo) iti na dve. To sicer ni tako enostavno, ker se za udeležbo dokončno običajno odločam šele zjutraj, toda...
Tek ob Cerkniškem jezeru
- je nekaj, kar mi je bilo že dolgo zelo vabljivo: vsako leto sem razmišljal o nastopu, pa je vedno že kaj prišlo vmes in tako je bilo danes zame prvič;
- trasa proge všečna še pa še;
- bila sva že na Slivnici, večkrat turistično ob Cerkniškem jezeru, a do sedaj še nikoli na tekmi Notranjskega pokala;
- tek v nobenem delu ne poteka po trasi VKP, po drugi strani pa je v samem središču poti, ki je sicer še nisem prehodil (no ja, cca 1/3 mi je pa že uspela), a ostaja ena mojih velikih želja;
- iz AD Železniki se je teka udeležila še Irena (čestitke za 3. mesto v kategoriji in 10. mesto absolutno!);
- rad imam spremembe, nove tekme, nova okolja...za dve tekmi ta vikend sem se odločil v zadnjem trenutku, prej sem imel v planu samo Cerknico, ne pa tudi Mohor.
Torej: prvič na tekmi Notranjskega pokala, prvič na teku ob Cerkniškem jezeru...In res je zanimivo, če hodiš stalno na iste teke v isti regiji, se iz tedna v teden pojavljajo isti tekači, stari znanci, ki večinoma že pred štartom vedo, kam kdo sodi. Potem prideš v drug konec in vse je novo, razen standardne TF falange (matjažV, obivankenobi, tae...), dokaj izenačene na progi in v cilju ( več o tem tae v poročilu na TF ).
Tekmo sem zaključil na okroglih 35 min. Absolutno (srečna) trinajstica, v močni kategoriji mulcev med 40 in 50 pa 6. mesto, takoj za Matjažem...
Celotno zadevo sva z Romano zastavila kot turistični projekt, prijetno s koristnim, domov sva se pa odpeljala "po bližnjici" čez Planinsko polje do Logatca, Rovte, Žiri in Poljansko dolino do Loke in v Selško dolino.
Turizem smo ljudje!
Rezultati, fotke...na enem naslovu.
Je to vse? Upam, da nisem kaj pozabil...
Tek ob Cerkniškem jezeru
- je nekaj, kar mi je bilo že dolgo zelo vabljivo: vsako leto sem razmišljal o nastopu, pa je vedno že kaj prišlo vmes in tako je bilo danes zame prvič;
- trasa proge všečna še pa še;
- bila sva že na Slivnici, večkrat turistično ob Cerkniškem jezeru, a do sedaj še nikoli na tekmi Notranjskega pokala;
- tek v nobenem delu ne poteka po trasi VKP, po drugi strani pa je v samem središču poti, ki je sicer še nisem prehodil (no ja, cca 1/3 mi je pa že uspela), a ostaja ena mojih velikih želja;
- iz AD Železniki se je teka udeležila še Irena (čestitke za 3. mesto v kategoriji in 10. mesto absolutno!);
- rad imam spremembe, nove tekme, nova okolja...za dve tekmi ta vikend sem se odločil v zadnjem trenutku, prej sem imel v planu samo Cerknico, ne pa tudi Mohor.
Torej: prvič na tekmi Notranjskega pokala, prvič na teku ob Cerkniškem jezeru...In res je zanimivo, če hodiš stalno na iste teke v isti regiji, se iz tedna v teden pojavljajo isti tekači, stari znanci, ki večinoma že pred štartom vedo, kam kdo sodi. Potem prideš v drug konec in vse je novo, razen standardne TF falange (matjažV, obivankenobi, tae...), dokaj izenačene na progi in v cilju ( več o tem tae v poročilu na TF ).
Tekmo sem zaključil na okroglih 35 min. Absolutno (srečna) trinajstica, v močni kategoriji mulcev med 40 in 50 pa 6. mesto, takoj za Matjažem...
Celotno zadevo sva z Romano zastavila kot turistični projekt, prijetno s koristnim, domov sva se pa odpeljala "po bližnjici" čez Planinsko polje do Logatca, Rovte, Žiri in Poljansko dolino do Loke in v Selško dolino.
Turizem smo ljudje!
Rezultati, fotke...na enem naslovu.
Je to vse? Upam, da nisem kaj pozabil...
32. tek na Mohor
"...imam za ta vikend v planu vsaj eno tekmo", sem zapisal prejšni dan v klepetalnico na TF.
Pa sem se včeraj (sobota, 2.6.2012) popoldne spet enkrat udeležil tega lepega teka z dolgo tradicijo, s štartom v Nemiljah in ciljem pri cerkvi na Mohorju. Zapiski mi razkrivajo, da sem bil na tej tekmi nazadnje leta 2006, čeprav je štart po najbližji varianti oddaljen le cca. 10 km. Poleg tega, da se letos ponovno udeležujem tekov za Gorenjski pokal, je na mojo odločitev vplivalo tudi ugodno vreme, ki skoraj ni za drugega kot za tek. Klance bom že nekako dal skozi, so vsaj cestni in se jih z dovolj trme da zlaufat...Začetek nekaj asfalta, nato makadamska cesta, od 4 km do 6,5 km spet asfalt, zadnji del kolovoz, skupaj 430 m višincev.
Nekako takole (kopirano iz razpisa):
Tek po cesti od Nemilj do cilja pri cerkvi na Mohorju mi je vzel 36 min, 34s časa, kar je za 40 s slabše kot pred šestimi leti, toda dovolj za 21. mesto abs. ter 3. mesto v kategoriji na včerajšni tekmi.
Na vrhu sem se namenoma znašel brez opreme za preoblačenje, zakaj le, saj je itak treba še dol. In smo ga namesto izteka spet žgali...
Čestitke: >vsem udeležencem; >organizatorjem; ...
Rezultati in fotke! Vse na enem mestu, klikaj.
Pa sem se včeraj (sobota, 2.6.2012) popoldne spet enkrat udeležil tega lepega teka z dolgo tradicijo, s štartom v Nemiljah in ciljem pri cerkvi na Mohorju. Zapiski mi razkrivajo, da sem bil na tej tekmi nazadnje leta 2006, čeprav je štart po najbližji varianti oddaljen le cca. 10 km. Poleg tega, da se letos ponovno udeležujem tekov za Gorenjski pokal, je na mojo odločitev vplivalo tudi ugodno vreme, ki skoraj ni za drugega kot za tek. Klance bom že nekako dal skozi, so vsaj cestni in se jih z dovolj trme da zlaufat...Začetek nekaj asfalta, nato makadamska cesta, od 4 km do 6,5 km spet asfalt, zadnji del kolovoz, skupaj 430 m višincev.
Nekako takole (kopirano iz razpisa):
Tek po cesti od Nemilj do cilja pri cerkvi na Mohorju mi je vzel 36 min, 34s časa, kar je za 40 s slabše kot pred šestimi leti, toda dovolj za 21. mesto abs. ter 3. mesto v kategoriji na včerajšni tekmi.
Na vrhu sem se namenoma znašel brez opreme za preoblačenje, zakaj le, saj je itak treba še dol. In smo ga namesto izteka spet žgali...
Čestitke: >vsem udeležencem; >organizatorjem; ...
Rezultati in fotke! Vse na enem mestu, klikaj.
nedelja, 27. maj 2012
Visoški tek 2012
Na Visoški tek se rad vračam
ker mi je všeč proga, okolje in...ker poljanci znajo pripraviti res lepo tekaško prireditev.
2006 in 2007 še na stari, dalšji progi, dobrih 13 km, nato 2008 in 2009 na skrajšani (9,7 km) progi. Potem sem imel dve leti nesodelovanja v gorenjskem pokalu, take in podobne tekme sem skoraj popolnoma opustil.
Letošnje leto mi spet prinaša nekatere spremembe in ena od odločitev je bila: če bom sodeloval v katerem od pokalnih tekmovanj, bo to domači, gorenjski pokal.
Visoški tek je bil že peti v letošnjem pokalu, zame šele tretji (prekrivanje s Formaratonom in maratonom treh src). Sicer so stvari bolj kot ne jasne: prideš na tekmo, pogledaš, kdo bo tekel in že skoraj lahko določiš vrstni red (mislim na kategorijo).
S svojim tekom sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da zadnje tedne nisem nič delal na hitrosti (dolge trojke in trije srčki), hitra vlakna še niso povsem pozabila na svojo vlogo in so me z rezultatom 37:07 prinesla na 18. mesto absolutno ter na 5. mesto v kategoriji. Čas pa...ja, 2008 sem bil počasnejši, 2009 pa hitrejši... Med tekom sem si vzel nekaj časa tudi za navijanje, mladoporočencema sem naklonil aplavz...sem mislil prilepit tisto fotko, pa jo je že Gašper objavil v poročilih na TF (vesel, hvala!).
Po teku še nekaj debate, pa odhod do avtomobila, ki sem ga zaradi gužve pustil takoj čez most, torej kar daleč in tedaj sem se odločil, da grem domov...če bi se vrnil na prizorišče, bi bila takoj še ura ali dve naokrog, meni pa se je mudilo v Danje, postavljat vrtni kamin.
Rezultati in fotke so na spletni strani Gorenjskega pokala (pa tudi na strani visoškega teka), prav tako kot tudi rezultati prejšnih tekov in skupni rezultati pokala.
ker mi je všeč proga, okolje in...ker poljanci znajo pripraviti res lepo tekaško prireditev.
2006 in 2007 še na stari, dalšji progi, dobrih 13 km, nato 2008 in 2009 na skrajšani (9,7 km) progi. Potem sem imel dve leti nesodelovanja v gorenjskem pokalu, take in podobne tekme sem skoraj popolnoma opustil.
Letošnje leto mi spet prinaša nekatere spremembe in ena od odločitev je bila: če bom sodeloval v katerem od pokalnih tekmovanj, bo to domači, gorenjski pokal.
Visoški tek je bil že peti v letošnjem pokalu, zame šele tretji (prekrivanje s Formaratonom in maratonom treh src). Sicer so stvari bolj kot ne jasne: prideš na tekmo, pogledaš, kdo bo tekel in že skoraj lahko določiš vrstni red (mislim na kategorijo).
S svojim tekom sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da zadnje tedne nisem nič delal na hitrosti (dolge trojke in trije srčki), hitra vlakna še niso povsem pozabila na svojo vlogo in so me z rezultatom 37:07 prinesla na 18. mesto absolutno ter na 5. mesto v kategoriji. Čas pa...ja, 2008 sem bil počasnejši, 2009 pa hitrejši... Med tekom sem si vzel nekaj časa tudi za navijanje, mladoporočencema sem naklonil aplavz...sem mislil prilepit tisto fotko, pa jo je že Gašper objavil v poročilih na TF (vesel, hvala!).
Po teku še nekaj debate, pa odhod do avtomobila, ki sem ga zaradi gužve pustil takoj čez most, torej kar daleč in tedaj sem se odločil, da grem domov...če bi se vrnil na prizorišče, bi bila takoj še ura ali dve naokrog, meni pa se je mudilo v Danje, postavljat vrtni kamin.
Rezultati in fotke so na spletni strani Gorenjskega pokala (pa tudi na strani visoškega teka), prav tako kot tudi rezultati prejšnih tekov in skupni rezultati pokala.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)