nedelja, 12. julij 2015

Železniki- Ratitovec- Dražgoše (poletna izvedba na horuk)

Po desetih dneh dopustniškega tekanja ob morju  in dveh dneh počitka je včeraj zvečer kot naročeno prišlo vabilo na krog Železniki- Prtovč- Ratitovec- Dražgoše. Zaradi kasnejših obveznosti sva se z Markom dogovorila za zgoden start ob 5. uri iz Železnikov. Za razliko od običajne zimske izvedbe (Dražgoške prireditve začetek januarja- nočni pohod)) tokrat do Prtovča nisva šla po cesti, pač pa skozi Dašnico v Podlonk, do lovske koče na Toli (Prtovč) in po varianti čez Razor na vrh. Po postanku sva nadaljevala po trasi zimske variante čez Kosmati vrh in Ledine do Rastovke ter po robu Dražgoške gore do (nekdaj) vzletne rampe, kjer imajo Dražgošani vpisno knjigo, pri spustu v Dražgoše pa sva se odločila za desno, bolj strmo stezo, ki naju je pripeljala do ostankov stare, med vojno porušene cerkve. Sledil je le še spust na Rudno in na izhodišče v Železnike. Okrog 27 km, za kar sva, skupaj s postanki, potrebovala 5 ur in pol (neto kako uro manj).

Podlonk

Julijske alpe s Triglavom

Pri koči na Ratitovcu


Na Kosmatem vrhu




Razgledi z Vratnega roba na Dražgoški gori

Podlonk, Prtovška cerkev (bela pika na desni), najvišji vrh zadaj je Blegoš

Dražgoše z Vratnega roba



Rudno in dražgoški spomenik

Rudno in Železniki (Log in naselje Na Kresu)

Novakova domačija, Podlonk, Prtovč in Ratitovec



Odlična tura v krasnem vremenu, ravno prav za porabo včerajšnjih piknik kalorij.

In spet sem enkrat preverjal težo prej in potem. Čeprav nisem čutil žeje oz. sem pil, kolikor sem potreboval (po občutku), s sabo sem imel meh 1,5 l, a ga nisem izpraznil, sem med potjo izgubil 2,5 kg.

Hvala, Marko, da si me "zbezal" na pot, bilo je res super! 

:::


sobota, 11. julij 2015

Dopustniški tek

10 dni dopusta, 10 dni morja. Vroče. Pa vendarle tečem. Zakaj pa ne? Saj imam vendar čas in navsezadnje, nekaj moram početi.
Že večkrat sem rekel, da na morje ne grem na dopust pač pa na priprave. Tudi tokrat sem tekel vsak dan, v povprečju dobro uro. Vedno zvečer, največkrat okrog 19. ure, nekajkrat tudi prej, okrog 17-ih. Prevroče? Niti ne, tudi telo se mora navajati na take pogoje. Za tisto uro še pijače ni potrebno jemati s sabo. Zjutraj je sicer bolj sveže, ampak se mi res ne da vstajati ob 6.uri samo zato, da bi šel na tek. To je potem že kot obveznost in tega ne maram.
Od doma sem s sabo vzel tudi salomonov "dirkalni ruzak" z mehom, za vsak slučaj, če bi se spravil na kak jutranji daljši tek. Rabil sem ga le enkrat, ko sva šla z Romano ob 11. uri  na "romanje" do Sv. Foške in sva s sabo vzela nekaj nujnih stvari + pijačo.
Tereni so za tek odlični in zelo različni. Istrske makadamske ceste v kombinaciji s povezovalnimi stezami, s kilometri skalnatih obal, pa tudi z asfaltom...kakor komu ljubo. Ko se v vsakem križišču sproti odločaš, kam naprej; ko nekje "bogu za hrbtom" naletiš na zajce, kače, želve...; razgibana istrska pokrajina; prašna cesta spodaj in vroče sonce zgoraj...ne, dolgčas pa res ni. V tem najdem pravo motivacijo za tek!

Planirano pomladno tekaško tekmovalno obdobje se je z UPT zaključilo, sedaj moram nekaj domisliti za naprej in potem se spet kaj oglasim. Dvema delovnima tednoma sledi kolektivni dopust...

::