Lep zimski krog

Nedelja, 27. januar 2013 zjutraj ob 8:00, športni park Rovn, Selca

Na pot sva krenila dva člana Tekaškega foruma, daca10 in jaz, plan pa tako kot sem nakazal nekje v prejšnem dnevniškem zapisu zelo odprto zastavljen: začetek, prvi del poti in cilj zelo jasen, vse ostalo pa stvar trenutnih odločitev.
In sva šla: najprej vzpon na Sv. Miklavža

                                          Sv. Miklavž (955 m)

                                          daca10

                                          pogled na Ratitovec

Nato sva se skozi Golico spustila nazaj v dolino, v Dolenjo vas (kjer je, btw. danes potekala tekma SLO pokala v sankanju), šla po cesti v Ševlje, nato pa je sledil naslednji vzpon, na (tekačem dobro poznani ) 952 m visoki Sv. Mohor

                                          Tik pod vrhom: razgled proti Starem vrhu...

                                          hrib spredaj je Sv. Miklavž, najina prejšna točka, vrhova zadaj
                                          sta Koprivnik in Blegoš.

                                          (hvala, Robi, za skupno fotko)

Od tam sva nadaljevala pot do cerkve Sv. Jedrti nad Lajšami

Nato pa sva se spustila v Selca in se po 4 urah 45 min. vrnila na svoje izhodišče. Lepa tura in koristno preživeto nedeljsko dopoldne!
Tempirala sva ravno prav, da sva na Rovn k Marinu  prispela točno v času druge, zmagovalne Tinine vožnje na Pohorju.

Go,go,go...

Nočna Hujska je bila aktualna decembra, dokler je bil še sneg. Po listju in koreninah je nevarna za kakšen zvin... pa novoletni odklop ...itd. Sedaj je spet sneg, spet so aktualni nočni vzponi. Klasična krožna trasa za 45 min, v soboto štart ob 22. uri, danes pa ob 19.uri, po prihodu iz službe: res je, če bi se takoj "razkomotil", se mi ne bi več dalo!
Pa da ne bodo samo črke: nekje na pol poti stoji smreka, pod katero že nekaj let zapored "neznani storilec" postavlja jaslice:

 

Lepo! Smreka stoji na trasi mojega povratka in če prideš z zadnje strani (in "malce hitreje"), jaslice kaj lahko zgrešiš. 

TEKAŠKE ZGODBE

Prva se je odvijala prejšno nedeljo s "tekaškim pohodom" TF legend iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše (ki pa ni nova), novejša je tista, na katero sem naletel v ponedeljek:
Ko sva s sodelavcem službeno prišla k eni od naših strank, so mi v predsobi v oči padle Salamonove speedcrosske... "hobi deformacija"- oči se zasvetijo, debata na to temo...pa pravi (sicer mati 11-mesečne deklice), da vsak dan odteče 16 km!!!! Zase, za svoje veselje, svoj užitek, svoj odklop...tekme je pa seveda ne zanimajo. Oči na peclje, usta mi je pa zaprlo...

PLANIRAM NASLEDNJO TURO

Enkrat mesečno vsaj eno tako, 4 ure ali več...s prvo smo opravili prejšno nedeljo, naslednja naj bi izgledala takole: Začetek na igrišču Rovn (Selca), vzpon na Miklavža- spust v Dolenjo vas- Ševlje- vzpon na Mohorja- Sv. Jedert- Dražgoše- Prtovč- Železniki- Rovn (pizza). Dovolj dolga z veliko možnostmi skrajševanja (predčasnega zaključka) ali podaljševanja, po želji in sprotnem odločanju. Večinoma steze in poti, asfalta cca. 5 km...Najvišja točka (če grem celo) na Prtovču (dobrih 1000m), zato je za pozimi idealna, ker se izognem "pravim" zimskim gorskim razmeram.
Bom objavljal na Tekaškem forumu, če bi koga zanimalo. Hm, iz našega konca žal zaenkrat še ni nobenega za take žurke...

PRIPOROČILO

 1)Slušalke na ušesa (v vsesplošni slovenski fovšiji sosedom ne bomo privoščili užitka), glasnost na 11/10 in gasa

Odgovor, zakaj ne grem na Slasha, je jasen: KER JE DOLGOČASEN! Ni zvoka!
Še bolje je, če so to tekaške slušalke nekje v naravi.




LP

Dražgoše 2013

1942- Dražgoška bitka
OK. Toliko za zgodovino. Tisto, starejšo.

Najnovejša se piše sedaj. Danes, včeraj...
Imamo srečo, da je precej drugačna kot tista pred 71 leti. Ne glede na vse, živimo v miru, kar omogoča, da se legende tekaškega foruma lahko v neomejenih količinah predajajo užitkom ljubega jim hobija: prestavljanja leve in desne ene pred drugo...
Prav s tem namenom se nas je danes zbrala šesterica na parkirplacu pred pošto v Železnikih

jo ubrala, tokrat za spremembo ne po cesti, pač pa po kozjih stezah (fantje, bi še kdo znal??) do Prtovča

kjer je bilo že dovolj svetlo, da smo pospravili čelke in 45 minut kasneje po slabih dveh urah hoje za pol ure zabivakirali v koči na Ratitovcu.
Z obnovljeno energijo smo dokaj hitro osvojili ratitovškega dvojčka- Kosmati vrh,

med spustom z vrha verjetno popravili lansko max hitrost (ki je po podatkih znašala 23,3 km/h...) in se tako tudi prav kmalu pogreli na Rastovki ob še gorečih ostankih kresov nočnih pohodnikov (btw.: letos se je nočnega pohoda iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše udeležilo rekordnih 258 pohodnikov).

Vratni rob je lepa razgledna točka, ki ponuja krasne razglede...včasih pa le meglo...

Vzpon na Dražgoško goro, nato spust po hardcore varianti ( aja, Marjan, poznam še dve, še bolj "hardcore"), pri spomeniku v Dražgošah smo po (štirih urah in pol neto + 30 min na Ratitovcu) = 5 ur bruto.

Vreme ena sama superca, ravno prav, da nas spomni, da smo vendarle v januarju, stalno rahlo sneženje, (ja dobr, fajn bi blo, če bi bilo jasno in bi imeli krasne razglede, a to bi bilo že preveč kičasto...)...
Iz Železnikov do Dražgoš je po cesti 5 km, po bližnjicah še nekaj manj. Naše "bližnjice" so približno 6x daljše. Čudaki?

15.1.2013: dodajam Petrove fotke

Kaj pa tekaško 2013?

 Vprašanja:

* Sem še sposoben popraviti svoje osebne rekorde na 10 km, polmaratonu in maratonu?

in odgovor:

DA, NE, DA! Videti je zelo enostavno, pa ni. Polmaratonska vnaprejšna predaja mi ni všeč, čeprav bi popravljanje rekorda pomenilo kar 5- minutni popravek zadnjih rezultatov. Pri 10-ki in maratonu sem prepričan, da bi šlo lažje.
Kako? Predvsem z uvedbo sistematskega dela (program!) in več reda v svojem tekanju.
Pa si tega želim? Pravzaprav ne. Vsa svoja rekreativna leta sem pretekel brez programov, stihijsko...in nisem prepričan, ali sem sistematskega dela sploh sposoben...Po drugi strani me najbolj razveseljuje in najbolj uživam v tem, da stvari počnem nenačrtno...sedaj v prostem času resnično uživam v divjanju po okoliških klancih in ne vem, če bi bilo koristno in potrebno, da bi si to veselje uničeval s programiranjem in trpanjem teka v šablonske okvirje ter stalnim pogledovanjem na uro. Večja je možnost, da bi se mi tek priskutil.
Sklep? Novo leto je mimo, brez novoletnih zaobljub. Ne delam si tekaških koledarjev, ne rečem pa, da ne bom nikjer tekmoval. Tekaške ure si (zaenkrat) še ne bom kupoval...
Predvsem bi bil pa že čas, da saniram poškodbo, ki datira že v začetek septembra...4 mesece...

Novoletni 7-dnevni tekaški odklop...

...oz. teden "v stiku z naravo"

Sp. Danje, 25. 12. 2012- 1.1.2013...
Stari tereni, novi tereni...Erbelc (1308 m) z razgledom na:

Sp. Danje

in Sorico

Sneg kakor kdo hoče. V Danjah in Sorici, obrnjenima proti soncu, ga je že pobralo, malce više, za robom, če greš proti Soriški planini ali Ratitovcu, je pa drug svet, prava zima.

Špica je bila prejšni petek, ko sem opravil daljšo turo preko Torke na Prtovč in v Dražgoše na obisk k staršem in potem po isti nazaj. 2 uri in pol v eno stran (okrog 20 km po oceni) z mojim tempom. Gre za pot, katero sem imel namen opraviti že avgusta na dan teka na Dražgoško goro, pa sem jo potem zaradi vremena spotoma stalno spreminjal (o čemer sem takrat že pisal ).
 Za piko na i sva zvečer z Romano ob polni luni šla še s Torke na Ratitovec.

Torka, 1150 m, pogled proti Davči in Poreznu

Za novo leto sva bila doma (v Danjah), po polnoči sem na TV gledal koncert stonsov, ampak:  Ni efekta. Ni energije, ni glasbe. Ni vredno poslušanja. Boring!

Aja, pa Jurkerja sem prebral!  Ni slabo...ni slabo! Morda še najboljši od dosedaj prebranih.

Tekaško 2012

je bilo povsem običajno tekaško leto povprečnega rekreativca. Pravzaprav zelo malo omembe vrednega. Vsak mesec vsaj eno malce daljšo, nekajurno (a nikoli ekstremno dolgo) zadevo, največkrat v klancih, včasih tudi po ravnem...nič posebnega...

Tekme...
isto, bolj kot ne dolgčas. V letu 2012 sem bil na sedemnajstih, pet več kot leto prej:
- pet tekov za Gorenjski pokal;
- Škofjeloški treking;
- Formaraton  81,312 km;
- maraton Radenci 3:06:40;
- GM4O 4:44:20;
- nakaj kilometrov na ultrašihtu na Planini (7 krogov, okrog 35 km?);
- ena notranjska (Cerkniško jezero) in ena Štajerska (Gora Oljka);
- trojke
- ...
Sicer se mi pa ne da več prav veliko voziti naokrog po tekmah in predvsem v zadnjem delu leta sem se bolj držal svojega okoliša, zlasti v klancih in, neverjetno, vedno znova ugotavljam, kako slabo poznamo "svoj domači prag"...