Jubilejnih 20 tekaških let

Niti ne vem, kdaj sem začel teči. Lahko tudi drugače: niti ne vem, ali sem sploh kdaj nehal teči.
V času, ko je bil moj spomin  tri leta mlajši, je nastalo nekaj zapisov o tem: 1. del pa kmalu zatem še 2. del ...nasploh mi je bilo zanimivo prebirati tistodobne prispevke o mojem ukvarjanju z različnimi športi. Kakorkoli že, nisem se kar naenkrat pri tridesetih s preveliko težo pobral s kavča, gibanje je bilo vseskozi del mene, sem se pa 30. septembra leta 1994, en teden po svojem tridesetem rojstnem dnevu,  prvič postavil na štartno črto in s tem začel svojo kariero povprečnega rekreativnega tekača. Več o prvi tekmi in nadaljevanju je v zgoraj omenjenem drugem delu zapisov, danes je v ospredju kratka

20- letna statistika tekmovanj

Torej: v dvajsetih letih sem tekmoval 348- krat plus cca. 15 tekem v smučarskem teku.
Označil bi se lahko kot vsestranski tekač, saj sem sodeloval tako na ravninskih, cestnih tekih, večkrat na različnih razdaljah na stezi, na krosih, gorskih tekih, gorskih in klasičnih maratonih... 
Število tekmovanj je po letih zelo nihalo, vzponom sledijo padci...v letih 98, 99 preko 30, potem padec (2001 samo 5), pa spet vzpon (2004: 23, 07: 27, 08: 35 (rekordno)...)
Najkrajša na tekmi pretečena razdalja je bil šprint 60 m (na tej eksplozivni razdalji sem, kozel stari, fasal poškodbo, s katero imam še po par letih probleme), nekajkrat sem tekel 1500 na stezi, leta 1999 miljo (1609 m) na tekmi v BTC-ju (5:01:92)...najdaljša na tekmi pretečena razdalja pa 88 km na 8- urnem FORMAratonu v Tivoliju.
Svoj prvi klasični maraton (cestnih 42 195 m) maraton sem si upal odteči pri 43-ih, leta 2007 v LJ, z rezultatom 3:08:06, nato sem jih uspešno odtekel še 8. Najhitrejši je bil tretji (LJ 2008: 2:58:00 neto), zadnji pa leta 2012 v Radencih (3:06:40). Pred prvim klasičnim sem tekel na gorskem: je nekako lažje, bolj naravno...

Koliko kilometrov? Ne vem! Preveč dela brez potrebe. Če računam, da jih letno na tekmah + kao treningih pretečem med 1200 in 1500, je jasno, da je moja 20 letna kilometraža nekje na nivoju  zajčeve 3 letne ...

Še eno vprašanje, ki mu niti približno ne vem odgovora: koliko superg? Vem pa odgovor na tegale: koliko športnih ur? Eno,darilo za 40. rojstni dan. Ko je šla v franže, sem nadaljeval tako kot prej: brez!

3. Katarinski tek, 20.9.2014

Še en tek, ki bi si zaslužil bistveno več pozornosti tekačev. Ima vse, kar imajo "veliki" in pravzaprav še veliko več. Prijetno domače vzdušje (predvsem tega se na "velikih" manjka), odlična organizacija, krasna proga, ki me je kljub grizenju kolen pri vzponu na M. Tošč in potem na Grmado (kar mi res ne gre od nog), s svojo razgibanostjo, planinskimi potmi, lepim okoljem itd., naravnost navdušila..., vse to so dovolj močni argumenti, da bi si organizatorji zaslužili bistveno večjo udeležbo tekačev.
Na tek se nisem predprijavil, pa tudi v tem koncu še nisem bil, zato sem se na prizorišče pripeljal že uro in pol pred štartom. Imel sem dovolj časa za ogled prvega oz. zadnjega dela proge, za kavo in ogrevanje, pa vendar je bila ura hitro čas za štart. Izvenkonkurenčni Gašper je takoj pobegnil naprej in mislim, da ga do cilja ni nihče od tekačev več videl. Tudi ostali smo se počasi raztegnili in potem sem večji del proge soliral, pa lahko rečem, da sem kar užival pri tem, se mi ni bilo treba obremenjevati s konkurenco in sem imel čas za kaj drugega. Tekač 100 m pred mano...OK...in potem je počasi izginil z obzorja. Pa še eden 100 m za mano pri vzponu na Grmado...OK...in potem sem mu počasi izginil z obzorja. Proga se v enem delu, med Toščema, za slab kilometer priklopi na traso naj naj malega maratona, to pa je tudi edini del, ki ga poznam že od prej. Veliki Tošč nam je bil danes prihranjen.
Malce sem pogledal lanske rezultate, da bi vsaj približno vedel, kaj me čaka. Tam nekje okrog ure deset...Že med tekom sem imel dober občutek, čas 1:04:01 ga mi je potrdil, pa vendar sem bil presenečen ob pogledu na rezultate: zasedel sem abs. 8. mesto (če bi Bregarja nastopila v konkurenci, bi bil 10.), ampak je bila pred mano "sama mladina" in sem bil med tistimi nad 40 prvi. Štiriperesna, ki sem jo odkril na travniku ob parkiranem avtomobilu, nekaj pomeni...

Slike na FB!
Rezultati!
Fotoaparat sem spet imel s sabo za bz.

Sv. Jakob

4. Groharjev tek v Sor´ci

Zadnja tekma, na kateri sem bil, je bil Mošenjski tek in od takrat je minilo že tri mesece, pa me je že nekaj časa zaposlovala ideja, da bi spet šel na katero. Dlje ne greš, težje je, postane skoraj tako, kot da se odločaš za prvo. Pa sta šli mimo Dovžanka in Dražgoška gora (ja, pa seveda TF 10ka)...no, danes je bil tak dan, da za kaj drugega kot za tek ni bilo, potem nimam slabe vesti, kaj bi lahko naredil v primeru lepega vremena. Pa še (skoraj) domača je v Sorici.
In sem se zapeljal v Sorico, pa sem še potem malce razmišljal, ali se prijavim ali pa si tekmo le ogledam in malce pofotkam...prevladala je prva možnost, slike pa nobene.
Tekma je potekala v dveh 4-kilometrskih krogih, enega sva pa za ogrevanje in ogled proge opravila že prej s kasnejšim zmagovalcem Janezom. Razgibana proga, malo gor, malo dol (v teh krajih drugače ne gre), nekaj asfalta (še to je bilo preveč), ostalo poljske poti, travniki...blatni rodeo...ampak vse skupaj mi je bilo zelo všeč. Rezultatsko nisem blestel, niti nisem tega pričakoval, za kaj takega bi bilo treba precej več vložiti, ampak: v nadaljevanju imam v planu udeležbo še na kakšni tekmi. Brez načrta, le to vem, da to ne bosta Šenčur ali Medvode, niti ljubljanski maraton oktobra. Za ravninske asfaltne teke bi moral spraviti v red križ, noge, stegenske mišice...zadeva, ki se vleče že tri leta.

Rezultate najdete na spletni strani Gorenjskega pokala.

Odklop in tako naprej...

Odklop
Izraz, ki ga je v klepetalnici na tekaškem forumu servirala ZZ topka, v tem primeru naj bi bil to poletni dopustniški pobeg stran od ponorelega sveta.
Morda pa je res čas, da spet kaj napišem, namreč ne na enem  in ne na drugem blogu že dva meseca ni bilo nič...
Začetek julija sem v svojem fitnesu opravil tisto, kar sem si zastavil, zaslužen 10-dnevni "odklop" sva si potem privoščila na Krku v Šilu. Ker drugače nimam prav veliko časa, še manj pa volje in energije, ki ju trošim pri svojem delu, za razliko od večine tekačev veliko tečem na dopustu  in Šilo je pravi kraj (raj) za to.
Drugi dvotedenski del "odklopa" sva preživela v Danjah, nekaj dela (košnja, drva...), nekaj pa okoliških hribov (Soriška planina, Ratitovec, Črna prst...).
No, to je že daleč za nami, sedaj smo spet v normalnem delovnem ritmu. Malce nama nagaja vreme in tako imava še vedno v zemlji nekaj krompirja, no, večina je že, ostaja nam še za par ur dela. Po starem, ročno, z rovnico...
Tekme
Računal sem na Dovžanovo sotesko, pa se je sfižilo. Danes je bila Dražgoška gora, skoraj domača tekma, posebna humoreska je pa TF 10ka. V nekem trenutku me je pičilo, da bi se spet enkrat preizkusil na stezi. 25 krogov X 400 m = 10 km. Prijavil sem se, sprintal povratni mail s plačilnimi informacijami in potem v sredo, ko sem bil bolj zgoden iz službe, vletel na pošto. Ugotovim, da na mailu ni zneska. Koliko je že bilo? Ma dobr, nakažem toliko, da bo zihr dovolj in vpišem 15€. Ne bom zaradi tega hodil domov, pa še pošto mi lahko zaprejo...Ja, doma sem ugotovil, da bi bilo 10 dovolj, pravzaprav 8, ker sem član kluba TF. Na seznamu prijavljenih sem dobil oznako DA za plačilo, pri pripravi štartne liste so me zgrešili, prišlo pa je do spremembe planov...
Laibach
V petek sem bil ob 19. uri iz službe, malo pred 20. uro pa že na loškem gradu na koncertu legendarnih Laibach. Dobri so!
V soboto dopoldne sva šla v Dražgoše malce zmanjšat tisto njivo krompirja, popoldne sva dobila v varstvo vnukinjo in smo se preselili v Danje. V najinem podratitovškem raju sva ostala tudi danes in namesto na eno od zgoraj omenjenih tekaških tekem smo dopoldne šli na Soriško planino na ogled finalne tekme slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi (tekma je hkrati štela tudi za pokal Hrvaške).

In to je to...zaenkrat...

Pohod Zali log- Ratitovec

25. junij- dan državnosti
Deževno jutro in nič ne kaže, da bo čez dan kaj drugače. Na ta dan ŠD Senca Zali log vsako leto organizira pohod iz Zalega loga na Ratitovec , letos je to že 23. izvedba.
Prav vreme mi je šlo na roko, v lepem me čaka košnja, tako pa sem se po dveh letih spet udeležil tega pohoda. Ura ni določena, lahko greš kadarkoli do 14. ure, ko se uradno zaprejo kontrolne točke. Na Zalem logu sem bil malo čez 8.uro in po naklučju je prav takrat štartal tudi Andrej, da se mi na poti ni bilo treba pogovarjati sam s sabo.

Prvo polovico poti naju je še pralo, potem je dež ponehal. Hitela nisva, za pot sva (skupaj s postanki na dveh okrepčevalnicah, ki so jih letos "pokrivale" zaliloške gasilke) porabila 1 uro 50 min...za primerjavo: markirana je na 3 ure, v boljših časih pa sva jo zmazala v okrog 55 minutah. Je zelo solidna vertikala...

Kontrolna točka+ okrepčevalnica v Žagarjevem hlevu

Še ena na Podnu

Na Ratitovcu kljub prazniku danes ni bilo prav veliko ljudi, se pozna slabo vreme. Pojavila se je celo dilema, ali bi bilo smiselno v bodoče pohod v primeru slabega vremena prestaviti na kak drug dan, a odgovor je le en: dan državnosti je 25. junija, praznika ni mogoče prestavljati in če je to pohod v počastitev dneva državnosti, je to edini datum izvedbe!

Na cilju...pravzaprev na polovici poti, je bilo treba še dol

Pri povratku so mi "padle v oko" razvejane bukve v okolici žagarjevega hleva, v megli so izgledale kot iz kakšne grozljivke.

Tole je le ena, več v galeriji

Zali log

Celotna galerija 
Bi bilo zanimivo enkrat preveriti, v kakšnem času se jo da premagati. Rekord trase??

Polanska pa Selška kar mal počez (Dražgoše- Pasja ravan trek)

Vsem je dobro poznan januarski množični  nočni pohod iz Pasje ravni v Dražgoše,  tudi jaz imam že nekaj časa v planu, ampak ker nočem sredi noči nekoga metati iz postelje samo zato, da me dostavi na izhodišče, se zaenkrat raje držim krožne trase "od doma do doma", Železniki- Ratitovec- Dražgoše, ampak zjutraj sam ali z manjšo skupino in ne opolnoči v 250 glavi skupini pohodnikov. Isto bi naredil tudi s Pasje ravni, tam je običajno udeležencev še veliko več...
Pasja ravan  je že sama po sebi zanimiva, bil sem pa tam le enkrat pred par leti, ko je bila na vrhu ena od točk Škofjeloškega trekinga.
Lani sva se z Urošem Feldinom dogovarjala okrog zimskega pohoda in takrat sem v hecu rekel, da bi moral tja in nazaj peš. Sedaj mi ideja dozoreva in ni več hec. Če bo vse po sreči, jo udejanim še to poletje, ne po isti v obe smeri, ampak krožno. Štartal naj bi na igrišču Rovn v Selcih, se za ogrevanje povzpel po vertikali na Miklavško goro, nadaljeval v Zapreval (Stari vrh), Gabrška gora, Visoko v Poljanski dolini in na Pasjo ravan. Nadaljevanje po trasi zimskega pohoda do Zminca, Sv. Tomaža, Ševelj in naprej do Dražgoš. Za konec samo še spust na izhodišče in pica pa pir...Priznam, da pohodne trase ne poznam točno, pa se s tem ne obremenjujem preveč...tudi orijentacija ima svoj čar.

Kdaj?
Zaenkrat še ne vem. Želja je dnevna izvedba, nočni pohodi so mi kr´neki...narava je lepa in je škoda zamuditi razglede. Časovno bo težka: v službi (hvala bogu) dela dovolj, po službi in ob sobotah me pa čaka še kar nekaj nepokošenih bregov...prej ne grem nikamor (niti na GM40). Potem pa...bom še obveščal, če bi mogoče še koga zasrbele pete, da bi šel zraven.

25. Mošenjski tek (14.junij 2014) in Gorenjski pokal 2014

Lahko rečem, da je Mošenjski tek nekaj posebnega. Organizatorji so se leta in leta vztrajno prebijali skozi vse probleme organiziranja tekaških prireditev, mnoge od njih so bile povezane s traso proge (zadnja leta zaradi avtoceste), ki je tako večkrat doživljala spremembe...Sposobnost prilagajanja spremembam je verjetno eden glavnih dejavnikov, da je prireditev po 25-ih letih še vedno tu, trasa proge je klub avtocesti še vedno lepa, malce razgibana...skratka všečna. Čestitke organizatorjem!
Otroški teki so potekali v suhem vremenu, malo pred štartom odraslih je začelo rositi, tako smo med tekom imeli nemoteče vodno hlajenje, po teku pa so pipice spet zaprli in je razglasitev lahko potekala zunaj.

Brskam po podatkih...je mogoče, da sem v Mošnjah zadnjikrat tekel leta 2008? Kaže že tako. Sicer sem bil večkrat na mošenjskem teku, kot zanimivost pa lahko povem, da so bile Mošnje kraj moje prve rekreativne tekme davnega 1. maja 1995, ampak to je bil gorski tek na Dobrčo s štartom v Mošnjah.
Tek šteje za gorenjski pokal, tule so rezultati mošenjske in ostalih tekem in tudi vse ostalo o pokalu.

Moj tek?
Zelo na kratko bi lahko rekel: kolikor vložiš, toliko dobiš! 60 do 80 km na mesec je pač veliko premalo. Sicer je pa to tipično zame: potem se pa v trenutku odločim, da grem nekam silit telo v nekaj, česar ni vajeno. Trpljenje, četudi samo 8 km.

V Gorenjskem pokalu
so do konca še štiri tekme, nadaljuje se 24. avgusta v Dovžanovi soteski in 31. avgusta s tekom na Dražgoško goro, sledi še Sorica in zaključek v Šenčurju.

19. gorski tek na Ratitovec, 8.6.2014- moje poročilo

Najprej nekaj hitre statistike: iz Železnikov na vrh je teklo 91 tekačev, iz Podlonka 27 in iz Prtovča 26, podatke sem potegnil na hitro iz rezultatov. Otroških tekov po terenih na Kresu se je udeležilo 33 dečkov in deklic, ne vem pa, koliko jih je teklo na novosti letošnjega leta, družinskem teku, ampak Romana pravi, da kar precej.

Dan je bil vroč, številki jutranjih prijetnih 13°C sta se čez dan obrnili na 31 (nepreverjeno!), zato smo se v Atletskem društvu Železniki odločili za edino v danih razmerah primerno potezo. Vremena pač ne moremo spreminjati, dodali pa smo še eno okrepčevalnico v zadnjem delu proge. Tako sem se sicer prvič v 19. letni zgodovini tega teka odrekel nastopu in počel nekaj bolj koristnega...

Slikati nisem imel veliko časa, tekačev sploh ne, tistih 16 je pa tule. Sicer bo pa v naslednjih dneh verjetno sledilo še nekaj galerij, takih, s tekači.

Tek na Ratitovec je bil drugi cvet v  pušeljcu gorskih tekov, zastava pušeljca (je na eni od fotk) pa je po končanem teku romala iz rok Braneta v roke Jožkota, glavnega organizatorja gorskega maratona štirih občin, naslednjega cveta v pušeljcu (GM40, 21.6.2014)...

Dodatek (12.6.) fotogalerija AD Železniki. Pred tekmo v Železnikih, tek (Podlonk, Prtovč), razglasitev...

Po lovski stezi na Ratitovec

Ratitovec ima številne dostope z različnih strani, nekateri od njih so ob koncu tedna prave božje poti, je pa tudi nekaj takih, ki jih večina ne pozna, kar še posebej velja za nemarkirane "lovske" poti.

Ratitovec in Podlonk včeraj s ceste proti Prtovču

Za pohod na Ratitovec po eni od teh se je včeraj odločilo 7 članov rekreativne skupine AD Železniki. Ob 14. uri smo štartali s Prtovča po levi varianti na Poden (v tem delu po trasi teka na Ratitovec).

S Podna smo se po makadamski cesti spustili do Torke...

in naprej do vasi Zabrdo, nato pa navzgor. Gozdna steza je sprva še zložna, kasneje pa kar konkretno zagrizemo v breg.

Tako smo se dokaj hitro vzpeli pod ratitovški skalni rob, od tam pa do koče ni bilo več daleč.

Razgledi

Danes sva z Romano zadevo ponovila po isti poti, le da sva šla do Zabrda z druge strani, iz Danj

Rastlinski in živalski svet

In to je to: dva lepa prijetno izkoriščena dneva, dobra družba in...se vidimo 8. junija na 19. teku na Ratitovec!

LP, vencelj

5. KBK, 17. maj 2014

Športni dan
Ne, da danes ne bi imel drugega dela, ampak to vedno počaka, pa še Romana je imela delovno soboto, zato sem se zjutraj odločil, da se zapeljem v Kopačnico (Poljanska dolina) na 5. izvedbo teka iz Kopačnice na Blegoš in nazaj (KBK). Bil sem na prvi leta 2010, kasneje pa ne več. Proga je težka z veliko višinsko razliko (dobrih 1000m), letos je bila zaradi posledic žledoloma v enem delu "speljana naokrog" in je bila za skoraj 1km daljša, vendar je trasa dovolj lepa in organizacija dovolj dobra, da je v Kopačnico privabila 160 tekačev.
Veliko je bilo ugibanja, kako se obleči, vreme je bilo oblačno in ne prav posebno toplo, za višino 1500 m je bila napovedana temperatura okrog 5°C, po drugi strani pa se pri teku hitro ogrejemo...torej kako, da ne bo premalo in ne preveč. In res: na vrhu je ob mrzlem severnem vetru celo malce naletaval sneg. Kljub tej kratkotrajni osvežitvi sem se odločil prav: kratke hlače in majica s kratkimi rokavi.
Tek po pričakovanju: gor v klanec nikamor, dol je pa potem kar letelo. Čas 1:37:23 zaradi sprememb proge ni primerljiv s tistim iz leta 2010, takrat je bil bolšji za celih 10 minut.
Zmaga spet Aliču, ostalo v rezultatih na zgornji KBK povezavi.
Čestitke vsem!

Pušeljc gorskih tekov 
Lani prvič, letos ponovno. Današnji tek KBK je bil prvi od štirih v Pušeljcu gorskih tekov 2014, drugi bo čez tri tedne na Ratitovcu, sledi GM 40, zadnji cvet v pušeljcu pa najdete septembra na teku iz Podbrda na Črno prst.
Ste videli danes novo zastavo pušeljca? Lepa je, grb na modri podlagi...eto, imel sem digitalca s sabo, pa nisem naredil nobene fotke, sicer bi jo lahko nalimal, tako pa... grb z lansko letnico...





Popoldanske športne aktivnosti
Kot sem že zgoraj omenil, naše društvo AD Železniki  8. junija organizira 19. gorski tek na Ratitovec, drugi tek v pušeljcu, ki šteje tudi za slovenski pokal v gorskih tekih. Danes smo označevali traso teka iz Železnikov do Prtovča, nadaljuje se po levi markirani poti čez Poden do koče na Ratitovcu, ta del pa bo označen v naslednjih dneh. In če dopoldne nisem naredil nobene fotke (bilo je pa dovolj fotografov, tako da me za kakšno KBK fotogalerijo ne skrbi), sta tule dve popoldanski.

Trojke in pohod 2014

O sami prireditvi pravzaprav nimam več kaj dodati, je vse na sportalu, skupaj s fotkami in komplet rezultati.

Jaz sem tokrat prvič tekel na kratki progi, odkar je štart v centru (sem pa nekajkrat prej, ko je bil še na Urhu). Atletsko društvo Železniki se je izkazalo z več ekipami, včeraj sem napisal, da jih je 5, ampak jih je bilo še nekaj, ki v imenu ekipe niso uporabili "ADŽ", tako da sedaj niti ne vem...
Mišice so se na srečo danes vendarle odrezale malce bolje kot pri včerajšnem teku (verjetno mi je prav ta pomagal), ampak vedno znova ugotavljam (tudi prejšno nedeljo na WFL), da bom zaradi posledic dve leti in pol stare nesanirane poškodbe moral poiskati strokovno pomoč, če bom hotel še kdaj "normalno" teči (če ni že prepozno). Tu seveda mislim tudi na tadolge trojke.
V naši ekipi AD Železniki IV (ime ni prav izvirno/domiselno/duhovito...ampak mi ob prijavljanju na hitro ni padlo nič pametnega na pamet) je bil (po pričakovanju) najmočnejši Andrej, izgubljali smo predvsem v zadnjem delu, v cilj pa smo pritekli s časom 56:23. Jaz zadovoljen.
Tek trojk je še vedno nekaj posebnega predvsem zaradi "tovariškega duha", ekip je iz leta v leto več in ta veliki "praznik rekreacije" ima tudi vnaprej rezervirano mesto v koledarju marsikaterega tekača (in pohodnika). Tudi mojem (čeprav to nerad napišem za eno leto naprej, vsi poznamo tisto o zarečenem kruhu).
Za konec še čestitke vsem tekačem in zahvala navijačem, pa seveda tekačem za odlično družbo.

::.

...in potem sem šel teči!

V aprilu sem tekel 9-x, v seštevku komaj za stotko. Od tega dve tekmi, NajNaj in Molniški tek.
V nedeljo sem za WFL pretekel 35 km, potem cel teden nič. Danes sem bil cel dan v kombiju, štajerska turneja z belo tehniko, popoldne sem doma pojedel svoj prvi današnji obrok...in potem sem šel teči! Komaj sem se vlekel, težke noge, trde mišice, poln želodec. Ne vem, kako bo jutri.

Tek trojk
Štiri leta zapored z ekipo Tekaškega foruma na tadolgi (29 km), lani nič. Tudi letos nisem imel namena, pa smo se potem v Atletskem društvu Železniki formirali v pet ekip, seveda za takratko (12,5 km) in tako bom jutri spet v Ljubljani.
Morda se pa kaj srečamo...LP

Krila za življenje, 34 tekaških tras v 32 državah,...

...med drugim tudi v Ljubljani. O teku kaj bistveno novega ne morem napisati, tale poročila so dovolj izčrpna + dodana galerija, rezultati so tukaj , tako globalni kot za posamezne trase, za kamniške utrinke se lahko zahvalimo Markotu...

Kaj me je prepričalo, da sem se prijavil? Eno je dobrodelnost, drugo pa zanimiv koncept, dirka z zasledovalnim vozilom. Tudi to je svojevrsten izziv. Komu tak sistem bolj ustreza? Maratonec običajno teče svojih 42 km, kolikor hitro lahko. Kaj pa sedaj? Kje je optimalno razmerje med hitrostjo in razdaljo? In po drugi strani povprečen ultramaratonec, ki v običajnih razmerah da v določeno prestavo, nato pa je s to hitrostjo sposoben mleti 100 ali 200 km, če je potrebno...a na tej tekmi mora biti zadosti hiter, sicer ga vozilo ujame, preden se sploh ogreje.
Slovenska trasa je bila speljana iz Ljubljane skozi Dragomelj do Domžal, naprej v Kamnik na obvoznico in skozi center (stari del mesta) proti Mostam, v Komendo in naprej proti Cerkljam...
Pa da ne utrujam preveč: s svojim tekom sem zadovoljen. Ob progi sem večkrat naletel na katerega od starih tekaških prijateljev (predvsem s Tekaškega foruma ali s kakšnih preteklih skupnih tekaških projektov), s katerimi se zadnje čase bolj poredko srečujemo in teh sem bil res vesel, predvsem pa se jim moram zahvaliti za spodbujanje!
Zasledovalno vozilo me je ujelo par km naprej od Komende, v kraju Klanec pri okrepčevalnici na 35 km, razdalja me umešča na 24. mesto ljubljanskega teka (2. mesto v kategoriji) in na 606. mesto med tekači na vseh lokacijah.

Čestitke tekačem in čestitke za organizacijo!

V Kamniku (avtor: Marko Alpner)

33. Molniški tek- Zadvor, 26.4.2014

Ideja z začetka tedna: kaj, če bi v soboto spet šel na eno tekmo? Zakaj pa ne, le odločiti se je treba, kam. V Gorjah pri Bledu je tretja tekma gorenjskega pokala, ampak ta je popoldne, to mi pa ne ustreza. Molniški tek! Ta je dopoldne (Romana je v službi in si vzamem čas zase), lepa trasa (pred leti sem večkrat tekel na tej tekmi) v naravnem okolju, gozdovi in travniki...torej grem.
Smola sredi tedna: med montažo sem si po nesreči spustil omaro na nogo, zvečer sem komaj šepal. Joj, joj, iz tega ne bo nič dobrega. Ampak je bilo, kot kaže, le udarjeno in naslednji dan sem bil v službi, stanje pa se je z razmigavanjem hitro izboljšalo (brinovo olje dela čudeže) in bolečina je čez dan ponehala. Misel na molniški tek se je vrnila...
Organizatorji so ponudili za vsakogar nekaj: otroške teke, tek za zdravje na 5 km, potem tek na 10 km in tek na 20 km, poleg tega pa še tek trojk. Odrasli teki so se odvijali na 5 kilometrski trasi, torej krog, dva ali štiri. Proga je bila glede na prejšna leta malce spremenjena, štart pri brunarici in takoj v breg.
Jaz sem bil prejšnji teden na najnaj 21 km in glede na svoje kilometraže sem se odločil, da bo tokrat 2 kroga (10 km) čisto dovolj. Pretekel sem jih v času 40:57 in osvojil prvo mesto v kategoriji 35-51 let.
Po teku sem si privoščil še masažo, med čakanjem na razglasitve rešil eno križanko in poklepetal s peščico poznanih...
Lepo preživeto sobotno dopoldne!
Rezultati so!...fotke pa tudi pridejo, fotografov je bilo veliko.

Tekmovalno po polhograjcih (najnaj mali maraton 2014)

Številke govorijo

Sobota, 19. april 2014.
2. izvedba 21 098 m dolgega najlepšega in najtežjega (oboje je res!) malega maratona s štartom na Sv. Andreju nad Škofjo Loko z debelih 1000 višinskih metrov vzpona in enako spusta. Proga poteka "po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove."
Potek trase: " Tekače bo pot vodila s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se bodo po makadamski poti spustili do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpeli na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč.  (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju." (iz organizatorjeve spletne strani)
Iz rezultatov razberemo, da je bilo na progi 163 moških in 54 žensk, skupaj 217 udeležencev. Vsi si zaslužijo en velik Bravo!

Jaz tekač...
To je bil moj 7. tek v mesecu aprilu in 32. tek v letu 2014 ter moja 2. tekma letos (prva je bil Kokoš trail )
Na trasi "puštalskega kroga" sem bil petič, tekmovalno pa na obeh, lani in letos.
Lanski čas 2 uri, 14 min in 44 s sem letos dosegel že malo pred ciljem. Če računam povprečno hitrost na celotni progi 6 min 27 s na km, je bilo v cilju razlike okrog 220 m. Letošnji čas 2 uri, 16 min, 8 s je zadostoval za 37. mesto med moškimi in 5. mesto v kategoriji.
Analiza
Glede na drugačen pristop v letošnjem letu sem malce pričakoval izboljšanje lanskega časa. Problem je v kilometraži, predvsem mi zelo manjka dolgih tekov in s tem vzdržljivosti. Mesečno pretečenih manj kot 100 km seveda na takih progah ni dovolj. V klancih sem slab (saj nisem bil še nikoli dober), v spustih mi gre malce bolje. Tale krog bi mi bolj ustrezal, če bi imel start in cilj v Puštalu. Potem bi z Osolnika lahko "letelo kot sneta sekira" direkt v cilj, tako se je pa še vedno treba šparat za zaključni vzpon na Andreja.
Za konec
naj pohvalim še dobro organizacijo, dobro družbo...skratka, sedajle se ne morem spomniti ničesar, kar bi lahko grajal. Torej, naslednje leto spet, pa morda še kakšen turistični krog vmes. Za ogledno turo pred tekmo mi je letos zmanjkalo časa... 

::

Športnik pa tak!

Eto, zadnji dan v mesecu marcu je danes in v celem mesecu sem zabeležil vsega šest tekov. Včeraj sem spet tekel po dveh netekaških delovno intenzivnih tednih, ampak sva v tem času doma dosegla pomembno zmago: nova kuhinja se že uporablja, dela gredo h koncu in sedaj si bo treba čas vzet za več teka.

Hitro se že bliža najlepši in najtežji mali maraton  , brez dodatnega  tekaškega pospeška bo pa tole malo čudno...

Se vidimo...LP

Tole mi pa sedaj ni všeč...

...in spet ne vem, kaj bi.
Škofjeloški uvod v Slovensko treking ligo je pred vrati, sedaj pa se je obrnilo tako, da se tekme ne bom mogel udeležiti brez slabe vesti.
Doma sva začela z naslednjo etapo prenove, tokrat je na vrsti kuhinja. Dela se seveda v "naši delavnici", sedaj je skoraj dokončana, stanovanje pa še v razsulu, že dober teden "taboriva". Delam pač, kadar imam čas (po službi), sklenila pa sva, da ne bova- tako kot sva lani- delala tudi ob nedeljah. Zadeva se sprevrže v agonijo, pripelje do izgorevanja, ne znaš se ustaviti, ko bi bil čas za to... To nedeljo sva tako odšla peš po najnaj trasi s Puštala na Sv. Andreja na kosilo...ampak tale sobota mi bo pa pri delu v kuhinji zelo manjkala, če bom šel na treking. Saj hitim, ampak pri malarskem delu se ne da nič prehiteti, če hočeš, da je dobro narejeno.
Res pa je, da delo vedno počaka in da nihče ne bo ničesar naredil namesto mene...torej spet diši po odločitvi v soboto zjutraj in po moji slabi volji, kakorkoli se bom že odločil...f..k
V soboto treking, v nedeljo delo??? volk cel koza sita...ali obratno...
:

3. Kokoš trail 2014, Bazovica (Italija)

Lani sem bil prvič na tem lepem teku, a ker je bilo slabo vreme in megleno, smo lepe razglede, o katerih je pričala fotogalerija iz 1. izvedbe v letu 2012, lahko le slutili. To je bilo tisto, kar je lani manjkalo, zato sem se letos spet prijavil. Včeraj in še danes zjutraj sem bil na robu...čeprav do Bazovice ni daleč, le uro in pol vožnje, mi je po glavi rojila ideja, da bi se zapeljal le do Škofje Loke in še enkrat premagal Puštalski krog. Potem sem se vendarle odločil pravilno, Kokoš trail je le enkrat letno, pa še na tak lep dan.
Trasa je bila letos suha, a so jo malce spremenili in podaljšali. Lani je bila (po razpisu) dolga 14 km, letos 15 km, oznaka pa je bila nekje v gmajni vsaj pol km pred ciljem...rezultati tako niso primerljivi, najboljši so rabili za progo 3-4 min več kot lani.
Število tekačev na tem teku skokovito narašča. Prvo leto okrog 250 (če se prav spomnim), lani v cilju 413, letos že preko 500.
Hitri postopek na prijavnici, čakalna kolona pri Italijanih, na prijavnem mestu za "druge" (Slovenci, Hrvati...) sem zadevo opravil v pol minute.
Ogrevanje in kaj hitro čas štarta. Gori doli naokoli z vmesnimi pravimi tekaškimi vložki in lepimi razgledi (Tržaški zaliv...), prava razgibana trail proga, ki ne pusti počivati.
Prvič sem videl divjega praši(čk)a v njegovem naravnem okolju. Veliko sem v naravi, rad imam naravo, a to se mi do sedaj še ni zgodilo. Res je bil bolj majhen, par metrov pred mano je prečkal stezo, kar pa ni vplivalo na mojo hitrost...
Pogled na rezultate je tudi letos lep: absolutni vrh krojijo Slovenci, pa tudi po kategorijah jih je veliko v špici.
Čestitke!
Moj nastop: če sem že zgoraj malce špekuliral s sicer neprimerljivimi rezultati, bom pa še sedaj: glede na to, da sem za progo potreboval le 35 s več kot lani, sem lahko zelo zadovoljen. 3. mesto  med 63 tekači v kategoriji je bilo popolno presenečenje.


::

Februar je bil krajši...

Tudi tekaško. Januarja 12x, februarja le 7x. S kilometri se že dolgo ne ukvarjam več. Zajc jih vsak mesec naredi več, kot jaz letno...
1. marec! Danes sem prvič letos stopil na atletsko stezo. Dvajset 250 m krogov = 5 km. Prijetno, z vodnim hlajenjem, ker je padal dež.
V marcu me čakajo prva letošnja tekmovanja. Prvo že čez en teden!
Na Soriški planini je potegnjena tekaška proga, menda samo krajša proga kljub veliki količini snega...verjetno jim ni toliko v interesu ker "od tega nimajo nič".
Zanimivo: izračunal sem, koliko dni  že tlačim ta svet: danes 18.056!

 

Tek: hitrost ali razdalja?

Nekajkrat sem že odstopil na tekaški prireditvi. Ne na kratkih, na maratonu pa že. Pa sem potem imel vedno slab občutek, da ne rečem slabo vest, da nečesa nisem dokončal, nisem zaključil in kljub stotinji dobrih zagovorov, zakaj sem končal, sem bil potem luzer, ki je obupal, predčasno odnehal namesto da bi se odvlekel naprej, prečkal ciljno črto in potem bi bil zmagovalec! Zmagovalec nad samim seboj, če že ne drugače.
Imamo zelo veliko rekreativnih tekačev in vse več jih je. Pohvalno! Večina jih pride na dan ob tekaških praznikih, torej par mesecev prej in na sami prireditvi...naj bo to MKM, Radenci ali LM. Večini je najpomembneje priti do cilja, hitrost ni pomembna...

Berem v zadnji številki revije Tekač.si reportažo Luka Ljubiča, v kateri piše o svojih tekških  pripravah v vasici Iten v Keniji na 2400m in najbolj zanimivo mi je njegovo opažanje o načinih razmišljanja Kenijcev, ki se zelo razlikuje od našega. Veliko se je že pisalo o načinu treniranja, o življenju in nasploh o prednostih, ki v končni fazi rezultirajo v nadvladi kenijskih (afriških) tekačev na dolge proge, v tokratnem zapisu pa Luka predstavi še nekaj razlik oz. svojih zapažanj:

* Za večino kenijskih tekačev velja, da je hitrost teka bistveno bolj pomembna od razdalje, ki jo pretečejo. Na skupnih treningih se to kaže tako, da od začetka vsi sledijo vodilnim tekačem, ko tempa ne morejo več držati, pa se ustavijo.. Po treningu je večina tekačev zadovoljnih, kljub temu, da so nekateri pretekli več kot 15, nekateri pa le osem ali deset kilometrov.
-V tem se kaže bistvena razlika v primerjavi z "zahodnimi" tekači, ki so v večini primerov, ko ne realizirajo količinske komponente treninga, nesrečni in razočarani.

* Povsem drugačen pristop v Keniji gojijo tudi do tekmovanj. Na lokalnem tekmovanju v nekoliko večjem mestu Eldoret se je pojavilo 754 profesionalnih tekačev- v ruralnih kenijskih območjih rekreativnega teka praktično ne poznajo, tečejo profesionalno ali pa se ukvarjajo s čim drugim. Kot vedno je imel vsak izmed teh 754 v svoji glavi jasno idejo o tem, da lahko zmaga. In tako se je tekma tudi začela...s štartne črte so se pognali skoraj v šprintu. V ospredju je bila izjemna gneča, vsak se je hotel obdržati v vodilni skupini...Vodilna skupina se je začela manjšati, tekači pa so drug za drugim- pozor!- ne zaostajali, ampak odstopali. V cilj jih je prišlo morda 200 od 754-ih...
Pristop k tekmovanjem je torej skladen s pristopom k treningom. Ni pomembno, ali pridejo do cilja ali ne, pomembno je, da čim dlje tečejo v vodilni skupini. Dejstvo, da tekmovanja ne dokončajo, jih ne moti.
Tako kot po treningu so bili skoraj vsi zadovoljni tudi po tekmi. Nekateri so pretekli 5, drugi 10, tretji 15 kilometrov, vsem pa je bilo poleg zadovoljstva skupno, da so verjeli, da lahko naslednjič zmagajo.

Celoto si preberite v zadnji številki revije tekač.si 02-03/14

Pa imam spet dovolj tem za razmišljanje! 

LP, vencelj

::