Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...

...in danes so nekateri tekli
z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko za točke Štajersko- Koroškega pokala, pridružili pa smo se jim trije iz AD Železniki.
Lepa 8 km proga s cca 400 m višincev (vmes je nekaj spustov), na kateri sem tekel že pred štirimi leti, pa so me danes kljub temu nekateri vzponi presenetili z dolžino in naklonom.
V prvih nekaj sto metrih je najmlajši tekmovalec, 13- letni domačin tapata, opravil z vso konkurenco in treba mu je samo čestitati, da je potem uspešno premagal progo. V nadaljevanju se je bil boj med obema Mernikoma, sinom Nikom in očetom Igorjem (btw. slednji je bil pred leti veliki zmagovalec prvega teka na Ratitovec) ter Morijem, v ravnino je bil hitrejši Jože, v klancih pa ona dva...in ker je bilo klancev več oz. so bili razporejeni tako, da so bili zaključni metri postavljeni pokonci, je nazadnje slavil Mernik junior, Mori pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Tudi pri ženskah je bil odločilen zadnji del, "naši" Ireni je zmanjkalo nekaj moči za šprint in je bila druga (imeni prve in tretje mi je žal "počedilo" s spomina, pa, saj bodo itak rezultati).

                                          Slikca je z razglasitve v kategoriji

Jaz sem predvsem premagal samega sebe s tem, da sem celo progo z vsemi klanci pretekel brez hoje! To mi je všeč. To je bil tudi moj glavni cilj.
Dober, okusen ciganski golaž, razstava gob, ogled cerkve...po razglasitvi po bližnjicah peš v dolino.

Še en lep športen dan.

Rezultati bodo, ko bodo...
Čestitke vsem za premagano progo!

Kako kaj?

Ja hvala, zelo dobro!
Dela še vedno dovolj, a se je toliko znormaliziralo, da imam malo več časa zase in za tek. S tem sem seveda zelo zadovoljen, saj tista norišnica, ki se je vlekla leta, je bila res too much. Tudi počutje je sedaj veliko boljše, prej sem bil včasih na robu...Saj delo imam rad, a če je enkrat preveč, to ne pomeni veliko.

Tekme
Letos do sedaj 11! Dovolj dobro, lani celo leto 12. Še vedno raje grem kam, kjer še nisem bil, po nekaj letih sem spet šel na Gorenjski pokal in odtekel 5 tekem, kar je pogoj za končno uvrstitev.
Tekel sem spet na dolgih trojkah, pa v Radencih (tam me lani ni bilo), to je bil prvi (klasični) maraton po Crikvenici, vedel sem, da ne smem predolgo čakati. Prvič sem tekel ob Cerkniškem jezeru, petič na GM40,  za Gorenjski pokal na Pokljuki pa tudi prvič. Vmes pa še par gorenjskih klasik, Visoko in Mohor.

Plani/želje
Grintovec (spet) ne, me ni doma...Ratitovec (po nekaj letih spet cela ali morda ekipni tek, to je še vedno vprašanje) v avgustu...enkrat jeseni en krog za potrditev članstva v klubu prijateljev GM...čudno: same gorske zadeve, ki jih sicer ne maram...
BZ pisat, bom sproti...

Glasbeno

sem se oddaljil od melanholije Leonarda Cohena (in, btw. tudi Nick Cave je imel taka obdobja, a se je z Grinderman vrnil k svojim  koreninam) in kaže, da imajo "srednja leta" res svoj vpliv...pridobivam na ostrini, vračam se k "glasbi moje mladosti", brezkompromisno...
Bolj star, bolj nor! Mimogrede...šef, basist in pevec motornih glav je bil rojen na božični večer leta 1945...izračunajte!
Se vidimo!

Plavanje

Šele sedaj, ko smo se na Tekaškem forumu dotaknili plavanja (v povezavi s tekom), sem začel razmišljati o svojem odnosu do tega športa. In zanimivo, pogledam nazaj: ko sem lani januarja začel pisati, sem prve bloge namenil drugim športom, s katerimi sem se v preteklosti vsaj kanček ukvarjal...kolo, smučarski tek...a nič o plavanju. Očitno nima mesta v moji glavi, da bi se spomnil še na plavanje. Saj ne bi imel veliko pisati.
Plavam (kolikor pač) samo na dopustu, na morju, pa še to le bolj za ohladitev, drugače pa skoraj nikoli. Spomnim se pred leti (ko sta bili hčerki majhni), da smo se včasih vsedli v avto in se zapeljali do Bohinja, ponavadi je šla poleg še kakšna sestra od Romane: oni so šli k jezeru, jaz pa v hribe, enkrat na Črno prst, drugič na Velo polje in Dolič (kakšne krožne variante), običajno sem bil potem okrog 17-ih ali 18-ih nazaj, ravno toliko, da sem se še ohladil v vodi, potem pa domov. Enkrat sem izstopil že na Soriški planini, šel na Črno prst, nazaj na Soriško planino in čez Ratitovec v Železnike, oni pa naprej v Bohinj.
O plavanju sem že večkrat v šali dejal, da "če bi bili ljudje vodna bitja, bi imeli med prsti kožico, tako pa nismo!". Primitivno razmišljanje, bi lahko rekel...a jaz se tega v veliki meri držim in mi teorije o nezdružljivosti teka in plavanja pridejo še kako prav.
Triatlonec vsekakor ne bi mogel biti.

3. GOZDNI TEK NA POKLJUKI

Morda je prav uvrstitev tega teka v Gorenjski pokal v rekreativnih tekih za leto 2012 vplivala na mojo odločitev, da letos (po več letih pavze) ponovno nastopam v pokalu. Čudovito okolje pokljuških gozdov bo ravno pravo za lep družinski izlet, s tekom pa še nekaj koristnega zase.
Tako sva se zjutraj zapeljala čez Soriško planino v Bohinj, do Koprivnika in naprej po bližji varianti čez Goreljek na Rudno polje. Obetal se je (še en) vroč dan, a ne teh planotah je že zrak veliko bolj vzdržen.
Seveda sva že takoj ob prihodu naletela na (večinoma) znane face, a je bila udeležba pod pričakovanji. Nekaj je odnesla Dobrča (in drugi dogodki), nekaj vročina, morda dopusti...žal.

Nekonkurenčen
Po ravnem in na spustih nekako gre, na vzponih pa še vedno nisem konkurenčen. Klanec s planine Uskovnica proti Rudnemu polju je dolg cca. 1,5 km in pretekli smo ga dvakrat.
S svojim tekom sem kljub temu zadovoljen, prinesel mi je 15. mesto absolutno, v kategoriji pa 4. mesto. Mi ni bilo treba čakat na razglasitev.

REZULTATI SO!
Nekaj lepih fotk tudi!

ČESTITKE!

Aktivno na dan državnosti

Dva dni v Sp. Danjah
Nedelja, 24. junij: Planina Pečana- Ratitovec- Danjarska planina- Mišji grund- Sp. Danje.
Praznični ponedeljek, 25. junij: lepa krožna tura cca. 20 km + višnska razlika- najprej v dolino, pa na Ratitovec, zadnji del pa po isti, kot dan prej. Zelo lepo!
Fotke.

11. Gorski maraton štirih občin- Podbrdo, 16.6.2012

Ljudje radi primerjamo
in zato sem najprej izbrskal lansko poročilo... lani sem se prijavil takoj začetek leta, letos po dolgem odločanju zadnji dan (podaljšanih) prijav, pa vendar z željo, izboljšati lanski rezultat. Lani sem pisal o idealnem vremenu, letos je bilo že nekaj dni prej jasno, da bo (pre)vroče...
V petek sem bil v Podbrdu na otvoritvi 11. GM4O in slovesnosti ob 10. obletnici gorskega maratona ter pašta partyu.
Sobota zjutraj...sprejemanje odločitev
- najprej razprava, kaj storiti...če Romana ta teden ne bi imela službe popoldne, bi šla v Danje že v petek...tako pa nisva, a na prizoriščih maratona s Taro (shit-zu) nima kaj početi cel dan. Odločitev: pred tekmo sem ju odpeljal na vikend in nato sam odšel na štart.
- kaj obuti? Običajno že prej namestim čip na superge, sedaj sem s tem počakal do zadnjega trenutka. S sabo sem imel dva zelo različna para: progi in terenu primerne stare mizuno cabrakan (hm, ali nisem teh imel že lani in sem fasal žulje na stopalih??) in za dobrih 50€ kupljene cestne nike lunarfly+2, lažje in brez posebnega blaženja. Odločil sem se za slednje, za vzpone in "tekaške vložke" ni problem, spuste bomo pa že...in sedaj mislim, da sem se (kljub nenavadnosti odločitve) vendarle dobro odločil. Težav zaradi superg na progi nisem imel...(toliko o brezkončnem kompliciranju okrog izbire pri nabavljanju...)
- palice- da ali ne oz. koliko in kje? Tudi o tem se vedno odločam tik pred zdajci. Nekaj let nazaj, ko je bil zelo razmočen teren, so mi prišle zelo prav na celi trasi. Lani, ko je bilo svetovno prvenstvo, so bile do Hudajužne prepovedane, na Porezen pa zelo dobrodošle. V tekaških delih odvečne, breme! Tudi če se v prve klance ob pomoči palic zaženeš (pre)hitro, ti pobere energijo in te skuri že na začetku...Odločitev: palice sem oddal za prevzem v Hudajužni, tam so me počakale za pomoč pri vzponu na Durnik. Vprašanje o pravilnosti odločitve sem premleval še večkrat na progi. Celo to, ali bi palice sploh vzel ali pa bi jih pustil tam, kjer me čakajo in nadaljeval brez njih. Pa tudi potem, s Porezna v dolino...lahko bi jih na vrhu odvrgel in šel brez njih...Odgovora na vse te dileme še vedno ne vem!
Dirka
se je začela ob 8. uri.  Sonce je že prijetno grelo in obetalo je vroč dan.
Po moji oceni in na mojo srečo se je tek začel počasneje kot lani. Vsi tisti favoriti svetovnega prvenstva so lani naredili svoje...prehiter začetek in stara mašina zariba že pred prvo okrepčevalnico. Letos je bilo bolje.
Srečo imamo, da velik del proge poteka v senci (predvsem vzpon na Durnik). Zame je bil vedno najtežji del proge tisti od Stržišča do spusta proti Oblokam. Nenavadno, ker sem sicer bolj tekač in manj hribolazec, ta del je pa tekaški...a na tej progi težak, da me hitro spelje na misli, da bi v Hudajužni končal. Spust v Hudajužno in navijaška evforija v dolini hitro preženeta črne misli. Saj je itak samo še Durnik in Porezen, nato pa v dolino, v cilj. Na pašnikih pod Poreznom ni nobene sence, zato sonce in vročina pokažeta svoje zobe.
Včasih rečemo, da so razmere za vse enake, pa sva kasneje v dolini med debato s Tomom hitro razčistila: počasnejši tekači so na progi še v času, ko so temperature še višje in to dlje časa, torej je zanje težje.
Na zadnjem ovinku pred ciljem me je najprej zelo razveselilo, ko sem videl, da je v Podbrdo prišla tudi Romana, nato pa pogled na semafor: 4:44:20 je za 4:17 bolji čas kot lani...želja je izpolnjena! 28. mesto...
Hvala navijačem...povsod vas je bilo polno, glasni ste bili in na vaših krilih je bila pot lažja!!
Čestitke tekačem...gorski maraton je nekaj posebnega in velik uspeh je premagati samega sebe, rezultati, ki vas navdajajo z zadovoljstvom, so pa samo še pika na i.

Še citat s spletne strani GM: Vsem tekačem čestitamo za zelo naporno tekmo, saj je vročina naredila svoje. Tisti ki niste prišli do cilja vedite, da GM4O ne gre nikamor in bo čakal na vas.

Čestitke pa tudi organizacijski ekipi...marsikomu ste lahko za zgled! 

Po tekmi
Z Branetom (hvala!) do Petrovega brda in ker sva imela namen iti v Danje, sva zaradi kolesarske Dirke po Sloveniji čakal dobro uro. V dobri družbi pri Rudkotu ni bilo težko.

Rezultati na strani Timing Ljubljana!

16. tek ob Cerkniškem jezeru, 3. junij 2012

...če napišem, da imam "ta vikend v planu vsaj eno tekmo", se med vrsticami že da razbrati, da imam v resnici namen (ali željo) iti na dve. To sicer ni tako enostavno, ker se za udeležbo dokončno običajno odločam šele zjutraj, toda...

Tek ob Cerkniškem jezeru
- je nekaj, kar mi je bilo že dolgo zelo vabljivo: vsako leto sem razmišljal o nastopu, pa je vedno že kaj prišlo vmes in tako je bilo danes zame prvič;
- trasa proge všečna še pa še;
- bila sva že na Slivnici, večkrat turistično ob Cerkniškem jezeru, a do sedaj še nikoli na tekmi Notranjskega pokala;
- tek v nobenem delu ne poteka po trasi VKP, po drugi strani pa je v samem središču poti, ki je sicer še nisem prehodil (no ja, cca 1/3 mi je pa že uspela), a ostaja ena mojih velikih želja;
- iz AD Železniki se je teka udeležila še Irena (čestitke za 3. mesto v kategoriji in 10. mesto absolutno!);
- rad imam spremembe, nove tekme, nova okolja...za dve tekmi ta vikend sem se odločil v zadnjem trenutku, prej sem imel v planu samo Cerknico, ne pa tudi Mohor.

Torej: prvič na tekmi Notranjskega pokala, prvič na teku ob Cerkniškem jezeru...In res je zanimivo, če hodiš stalno na iste teke v isti regiji, se iz tedna v teden pojavljajo isti tekači, stari znanci, ki večinoma že pred štartom vedo, kam kdo sodi. Potem prideš v drug konec in vse je novo, razen standardne TF falange (matjažV, obivankenobi, tae...), dokaj izenačene na progi in v cilju ( več o tem tae v poročilu na TF ).

Tekmo sem zaključil na okroglih 35 min. Absolutno (srečna) trinajstica, v močni kategoriji mulcev med 40 in 50 pa 6. mesto, takoj za Matjažem...

Celotno zadevo sva z Romano zastavila kot turistični projekt, prijetno s koristnim, domov sva se pa odpeljala "po bližnjici" čez Planinsko polje do Logatca, Rovte, Žiri in Poljansko dolino do Loke in v Selško dolino.

Turizem smo ljudje!
 
Rezultati, fotke...na enem naslovu.

Je to vse? Upam, da nisem kaj pozabil...

32. tek na Mohor

"...imam za ta vikend v planu vsaj eno tekmo", sem zapisal prejšni dan v klepetalnico na TF.
Pa sem se včeraj (sobota, 2.6.2012) popoldne spet enkrat udeležil tega lepega teka z dolgo tradicijo, s štartom v Nemiljah in ciljem pri cerkvi na Mohorju. Zapiski mi razkrivajo, da sem bil na tej tekmi nazadnje leta 2006, čeprav je štart po najbližji varianti oddaljen le cca. 10 km. Poleg tega, da se letos ponovno udeležujem tekov za Gorenjski pokal, je na mojo odločitev vplivalo tudi ugodno vreme, ki skoraj ni za drugega kot za tek. Klance bom že nekako dal skozi, so vsaj cestni in se jih z dovolj trme da zlaufat...Začetek nekaj asfalta, nato makadamska cesta, od 4 km do 6,5 km spet asfalt, zadnji del kolovoz, skupaj 430 m višincev.

Nekako takole (kopirano iz razpisa):
 







Tek po cesti od Nemilj do cilja pri cerkvi na Mohorju mi je vzel 36 min, 34s časa, kar je za 40 s slabše kot pred šestimi leti, toda dovolj za 21. mesto abs. ter 3. mesto v kategoriji na včerajšni tekmi.

Na vrhu sem se namenoma znašel brez opreme za preoblačenje, zakaj le, saj je itak treba še dol. In smo ga namesto izteka spet žgali...

Čestitke: >vsem udeležencem; >organizatorjem; ...

Rezultati in fotke! Vse na enem mestu, klikaj.

Visoški tek 2012

Na Visoški tek se rad vračam
 
 ker mi je všeč proga, okolje in...ker poljanci znajo pripraviti res lepo tekaško prireditev.
2006 in 2007 še na stari, dalšji progi, dobrih 13 km, nato 2008 in 2009 na skrajšani (9,7 km) progi. Potem sem imel dve leti nesodelovanja v gorenjskem pokalu, take in podobne tekme sem skoraj popolnoma opustil.
Letošnje leto mi spet prinaša nekatere spremembe in ena od odločitev je bila: če bom sodeloval v katerem od pokalnih tekmovanj, bo to domači, gorenjski pokal.

Visoški tek je bil že peti v letošnjem pokalu, zame šele tretji (prekrivanje s Formaratonom in maratonom treh src). Sicer so stvari bolj kot ne jasne: prideš na tekmo, pogledaš, kdo bo tekel in že skoraj lahko določiš vrstni red (mislim na kategorijo).

S svojim tekom sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da  zadnje tedne nisem nič delal na hitrosti (dolge trojke in trije srčki), hitra vlakna še niso povsem pozabila na svojo vlogo in so me z rezultatom 37:07 prinesla na 18. mesto absolutno ter na 5. mesto v kategoriji. Čas pa...ja, 2008 sem bil počasnejši, 2009 pa hitrejši... Med tekom sem si vzel nekaj časa tudi za navijanje, mladoporočencema sem naklonil aplavz...sem mislil prilepit tisto fotko, pa jo je že Gašper objavil v poročilih na TF (vesel, hvala!).
Po teku še nekaj debate, pa odhod do avtomobila, ki sem ga zaradi gužve pustil takoj čez most, torej kar daleč in tedaj sem se odločil, da grem domov...če bi se vrnil na prizorišče, bi bila takoj še ura ali dve naokrog, meni pa se je mudilo v Danje, postavljat vrtni kamin.

Rezultati in fotke so na spletni strani Gorenjskega pokala (pa tudi na strani visoškega teka), prav tako kot tudi rezultati prejšnih tekov in skupni rezultati pokala.

 

19. avgusta bomo spet tekli na Ratitovec

Manj kot tri mesece nas še loči do letošnjega teka na Ratitovec.
Tek se odvija vsako leto, vendar izmenjaje: lani je bila junija (moj pogled ), letos bo avgusta. Enkrat je izbirna za EP, drugič (tako kot letos) pa izbirna za SP, zato se datumi menjajo.
Gorskih tekov za pokal Slovenije se lahko udeleži kdorkoli, primerni so tudi za rekreativce. Seveda je tam prisotna tudi večina slovenske gorsko-tekaške elite...a mnogi od njih so itak prisotni povsod, tudi na večini "vaških tekem"...
AD Železniki kot organizator teka na Ratitovec si stalno prizadeva tek približati širšemu krogu tekačev. Zavedamo se, da je proga iz Železnikov do vrha marsikomu pretežka. Tako smo najprej uvedli štafetni tek na Ratitovec, tega pa smo kasneje spremenili v rekreativni ekipni tek s štartom ekip na Prtovču in ciljem na Ratitovcu. Štart je istočasen s štartom članov v Železnikih, članic ter mladincev v Podlonku in mladink na Prtovču, tako da si udeleženci ekipnega teka lahko ogledajo prihode tekačev v cilj in zanje navijajo. 

Zame, ki nisem ravno ljubitelj gorskih tekov, je bil ekipni tek dobrodošla sprememba. Sedaj vsako leto sestavimo ekipo (mešana ekipa v sestavi miciM, alonso in jaz, le leta 2010 je bila ekipa moška, namesto miciM je v ekipi sodeloval Tonek- vsi so člani Terkaškega foruma in navedel sem vzdevke)...Za letos je do tekme še kar daleč, sem pa že malo razmišljal, če se ne bi spet enkrat "softič" prelevil v "hardiča" in pretekel celo, z dna do vrha. Nič še ni dokončnega, a se bo treba počasi odločiti, vabljive ponudbe so že...in sedaj res ne vem, kako se obrniti...

To pa še ni vse...(32.MTS)

Ja, nekaj sem še pozabil zapisati v poročilo z maratona treh src- oskrba na progi.
Kaže, da sem se sčasoma privadil tudi na vročino. Tako, kot sem se še pred časom bal vsakega sedem kilometrskega teka na soncu, mi sedaj to ne predsavlja več hujših problemov niti pri daljših razdaljah.
V Radencih sem pil na vseh okrepčevalnicah (izotonik), ni mi pa prišlo na misel, da bi se hladil pod tuši, nameščenimi na treh točkah. Z vodo prepojeno gobo sem uporabil enkrat v zadnji tretjini proge (Vanča vas).
Na predzadnji okrepčevalnici 3 km pred ciljem sem pojedel krhelj pomaranče, to je vse...nobenih gelov itd.

Danes ne čutim nobenih posledic v obliki musklfibra (sem morda tekel preveč rezervirano??), skoraj ne vem, da sem včeraj pretekel maraton...le sonce me je malce ožgalo, a ni panike.
 

32. maraton treh src- Radenci 2012

Zgodnje vstajanje ob 5:00. Romana je navajena, to je njen timing za v službo, jaz ponavadi uro kasneje, ampak: če pomisliš, kako je bilo to prej, ko še ni bilo AC...potem bi vstala sredi noči samo zato, da bi bila pravočasno v Radencih. Ob petih je sedaj že dan.

Tek
Romana se sedaj (v hecu) pritožuje, da sem jo peljal na izlet v Radence, nato pa enostavno pobegnil za dobre tri ure (catch me if you can)...pravzaprav ni daleč od resnice...
Na pot smo se podali ob 9:30, letos prvič rezultate krojijo neto časi, zato raje ne štartam med ali tik za najhitrejšimi, ker po treh nastopih v Radencih že vem, da to ne bi prineslo nič dobrega (prehiter začetek...). Je pa res, da po treh nastopih v Radencih še nisem odkril formule, kako se lotiti prekmurskih ravnic. Tokrat sem se odločil za počasnejši prvi krog in mislim, da sem se pravilno odločil. Maratona treh src ne moreš teči na čas! Glede tega smo bili med debato po teku skoraj enotni in mislim, da današnji temu samo pritrjuje.
Torej...tekel sem svoj tek, sredi množice, a v glavnem sam, ne da bi kogarkoli lovil ali tekel za kom, ki me je prehitel. Edino z TF mitjas-om sva bila lep čas v prvem krogu skupaj, malo sva debatirala in tu se je porajalo vprašanje: kje na daljši progi dobimo dodatne metre? (tiste, ki mrknejo na obratu). Eto, trikrat sem že prej tekel v Radencih, pa sem imel dovolj problemov s samim sabo in svojim tekom in tega res nisem nikoli razmišljal. Mitja mi postavi vprašanje, jaz pojma nimam (vprašaj me kaj lažjega)...ampak danes sem s svojo taktiko tekel toliko lahkotneje, da sem si v drugem krogu zadevo ogledal na terenu in imam odgovor! Prav tisto dodatno "šlingo" na cesti med Radenci in Mursko soboto v križišču, kjer pritečemo iz Gradišča, v drugem krogu podaljšajo (oznake na cesti, zavoj prestavljen za cca 100 m). ( Spet nekaj vem.)


Zadovoljen z nastopom?
Včasih sem že rekel: seveda zadovoljen, saj moram bit, ali mi navsezadnje kaj drugega preostane!
In danes lahko zelo iskreno rečem, da sem zadovoljen s svojim tekom, posebno še, če ga primerjam s prejšnimi radenskimi nastopi ali če ga skušam umestiti v okvir mojih tekaških nastopov zadnjih par let. Glava! Zadovoljen s tekom, kaj pa rezultat? Sedaj imam štiri zelo različna čase na isti progi. Ljudje vedno radi primerjamo in v primerjavi z LM so slabši (res je proga bolj ravninska, a so ostale razmere običajno težje): 3:15, 3:12, 3:02, 3:06:40 ...tale današnji je drugi najboljši, a predzadnji izpred dveh let (najboljši) je bil dosežek malce boljših tekaških pogojev. Happy!

Naprej
Nekateri še rajajo na Kingstone. Tu sem out, od te muzike bežim, ni za moja ušesa.  Kapelski vrh premore nekaj dobrih vinogradnikov in gorenjc se itak vsako leto ustavi tudi tam, da si naredi zalogo. Pri Rokovnjaču na Lukovici moram pohvaliti zrezke z gorgonzolo...
Lepo je iti na izlet, a še lepše se je vrniti domov. Postajamo zapečkarji?

Dodatki
Tole sem danes nameraval napisati že namesto uvoda: hvala vsem navijačem, tako ob progi kot tudi tekačem, s katerimi sem se srečeval in ste navijali...fantastični ste bili in brez vas bi bila današnja 42-ka precej daljša...zlati ste!
Rezultati se skrivajo na straneh tajminga, le poklikat je treba.
Slikce bodo pa verjetno v kratkem v brezmejnih količinah, skupaj s poročili, na straneh najboljšega foruma na svetu,  Tekaškega foruma
Čestitke vsem tekačicam in tekačem in seveda tudi organizatorjem!
Uf, a še ne bo konc...a ne morem mimo: ne vem, kakšne so bile majice lani, ker me ni bilo, vem pa kakšne so bile prejšna leta in za letošnje moram pohvaliti organizatorja. Velik premik na bolje! 
Še en dodatek, o oskrbi na progi.

  

V znamenju številke 3

Tek trojk...maraton treh src...

OK., trojke so mimo, trije srčki pa še ne in v tem zapisu ne bomo le tekli, bomo se tudi malce vozili, se ukvarjali s podnebjem, obujali spomine...Maraton v Radencih (tako kot tudi vsi drugi tekaški dogodki) ni zgolj to, tek na določeni razdalji, ki si jo izbere vsak sam...

V Radence je treba priti!

Nič posebnega, prometne informacije. Samo primerjava med  najkrajšo in najhitrejšo potjo iz Železnikov v Radence:

• najhitrejša povezava iz Železnikov do Ljubljane, AC do Maribora in Sv. Jurija ob Ščavnici...203,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 5 min! 
• pa poglejmo še najkrajšo varianto: peljemo se do Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino do Vranskega, AC do Slovenske Bistrice, naprej na Ptuj in skozi Juršince na štart v Radence...191,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 39 min!

Proga v Radencih je idealna za tek!

Drži! Menda ima samo 5 m višinske razlike na krog. Odlično, bolje skoraj ne more biti.
Podnebje? O tem ne bi veliko, le statistični podatki, ki so na voljo na uradni spletni strani: povprečna temperatura v maju: 15,9 °C, povprečna vlaga 75% (oba podatka sta za obdobje 1990-2010). Prvi podatek je OK., a žal pride včasih do extremnih odstopanj, drugi pa ni tako zelo OK., se mi zdi kar visok...

Če sem začel s trojko, naj z njo še nadaljujem:

Do sedaj trije nastopi na maratonu treh src: 2008, 2009, 2010...
Prvo leto na TF-busu, bilo je nepozabno zlasti zato, ker sem spoznal številne legende Tekaškega foruma, najprej na avtobusu, po prihodu v cilj Uroša (prvi maraton!), nato Semjula, ki je ravno praznoval...pa Zdravca in Mirota...ne bom več našteval...za osvežitev pa ponujam sprehod skozi klatežovo galerijo 2008
Drugo leto je šla z mano Romana. Vroče! Že po 15 minutah zvoki siren. Tistega dne je pomoč potrebovalo preko 30 tekačev. Pa v cilju pravi Romana: " Ti, v Radencih pa ne boš več tekel tadolge!"
Pa sem jo, takoj naslednje leto. Radenci so predaleč, da bi tja hodil za 10 km ali polovičko. Razmere veliko boljše kot leto prej, enako tudi rezultat. Sva spet šla na izlet, malce turizma...a še vedno hudo v rdečih številkah.
Letos sem se prijavil 20. aprila. Povedal sem ji včeraj, ne to, da sem prijavljen, samo, da imam namen iti.. Je rekla, da naj prespim. Danes sem jo vprašal, če je prespala... Sedaj sva že dorekla: greva skupaj, na izlet...kar bo, pa bo!

Kaj več pa potem!
Se vidimo!

Tek trojk JE nekaj posebnega

Letos pa sploh:

1. Sprememba štartno-ciljnega prostora- všečno (vsaj zame);
2. Neverjetno dobro označena proga, celo čez Golovec, doslej je bila izbira poti bolj stvar lastne presoje...letos pa res ne bi mogli zgrešiti;
3.  Po treh letih  ena sprememba v TF ekipi;

  Evo nas, pred štartom: Marjan levo, Janez desno...ali obratno, z mojega gledišča...

Med ogrevanjem smo se ustavili pri Urošu, vprašal nas je, ali imamo kakšne cilje. Odgovor: naš cilj je CILJ.
 In itak, da smo ga dosegli. Morda smo za to rabili malce več časa, a komu mar...meni že ne. Nisem prišel totalno skurjen v cilj, zame je bil to eden redkih tekov, ki mi ne bo ostal v spominu kot "eno samo matranje" in to mi zelo veliko pomeni. Ta tekma pač temelji na drugih osnovah, ne zgolj tekmovalnosti...
Zadovoljen! 
Rezultati (zaenkrat neuradni- 12. maj 2012) 

Hm...sem imel ideje, kaj vse bi lahko pisal, pa se mi ne odpre...saj bo dovolj, ne vem, kako je z vami, a jaz dolgih poročil ne berem...se mi ne da...LP

Delo z najmlajšimi

Prvi koraki v svet športa
Tako kot v vsakem resnem športnem društvu tudi v Atletskem društvu Železniki v svoje delo vključujemo že najmlajše. Za delo z otroki imamo organizirano atletsko šolo, najbolj vztrajni pa kasneje trenirajo v tekmovalni skupini. Z najmlajšimi delajo usposobljeni strokovni delavci- trenerji, program vadbe pa je prilagojen starosti udeležencev in prehaja skozi igro v resno atletsko vadbo.
Poleg tega vsako leto organiziramo nekaj atletskih mitingov za otroke in enega smo imeli prav danes popoldne. Šlo je za atletski mnogoboj. Otrokom smo skušali šport in atletiko predstaviti na nekoliko bolj zanimiv način. Tekmovali so naraščajniki-ce (2005 in mlajši), U10 (2004, 2003) in U12 (2002, 2001), tekmovalne discipline pa so bile: poligon, skok v daljino ob palici, met vortexa v cilj in tek 60 m z ovirami.
Udeležence sta s svojim obiskom razveselila Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu in sedaj uspešen trener, ter njegov varovanec, član AD Železniki Urban Jereb, mladinec, ki je par tednov nazaj v Zagrebu postavil normo za mladinsko SP v Barceloni na 10 000m...
Zanimivo popoldne!

Vajen soliranja

Prvomajski prazniki 2012. Lep teden v Danjah, vsega po malem: malo smo delali (krompir itd., pa služba v četrtek in petek), malo počivali, pohajkovali, se družili in seveda tekli. Slednje v ednini. Solo.
Nedelja, torek in sreda so bili dnevi za "križarjenje". Trije dnevi, tri različne trase na širokem področju:  Sorica, Petrovo brdo, Soriška planina, Baško sedlo, Možic, Dajnarska planina, Ratitovec, Torka...nekaj po cestah, makadamskih in asfaltnih, nekaj po stezah. Užival sem.
Včeraj sva se vrnila v dolino. Popoldne sem šel na tek. "Nekaj kratkega" se je razpotegnilo. Nešteto točk, ko bi se lahko obrnil proti domu, pa sem se odločal za še!
Železniki- Prtovč, eden od cestnih vzponov, 7 km, 600 višincev, za začetek. Nadaljevanje po Loški planinski poti v Dražgoše, pa proti Mohorju, do vasi Topolje, potem po cesti v Selca in za Soro na izhodišče. Slabih 28 km + višinski metri. 

Še kaj zanimivega?

Ja, dan pred odhodom v Danje sva reševala sovo. Romana jo je našla nebogljeno sredi steze, še puhasto. Odkrila je, kje gnezdijo in sva jo dala nazaj v gnezdo, sicer bi jo kaj hitro našla kakšna lisica...Epiloga ne vem, upam, da je bilo potem vse OK.

Leva- desna: 8ur

Formaraton 2012- četrtič

Zakaj mislim, da tega teka ne smem izpustiti?
Kot prvo, družba! Pisana tekaška druščina s cele Slovenije, z mnogimi se le redko srečamo, tu pa je med 8-urnim kroženjem po slaba 2 km dolgi progi obilo priložnosti tudi za klepet...
Kot drugo, prijetno okolje Tivolija, naravno, da se komaj zavedaš, da si sredi Ljubljane. In peščene poti, brez asfalta...nogam prijazno...
Poleg tega je menda to naš edini 8-urni tek (se morda motim?) in ko je objavljen razpis, si ne morem kaj, da se ne bi prijavil!
Letos sem bil ponovno član ene od ekip Never give up.

Tek

Štart v dežju ob 9. uri. Dež je po kaki uri ponehal. Že prej sem se odločil, da bom tekel svoj tempo (kar pri taki množici tekačev ni lahko), ker sem pri daljših tekih do sedaj delal največjo napako, kadar sem "koga lovil". Dolgo je šlo kar dobro, počutje OK., nekako po štirih urah in pol pa se je začela kriza, dovolj huda, da bi me v primeru, če ne bi tekel za ekipo, verjetno poslala "v slačilnico". Tako pa...ja nič, prebroditi je treba. In sem jo prebrodil, a je trajala dovolj dolgo, da me je oddaljila od željenega cilja izenačiti lansko kilometražo. Nazadnje sem bil zadovoljen z 42 krogi (81, 312 km) in 12. mestom. Zadnji krog sem zaključil pred 17. uro in bi lahko šel še v enega, a se tokrat 50 cent-u nisem pustil nažajfat, tako kot pred dvema letoma (čeprav sem mu tudi za to še vedno hvaležen)...ko je dovolj, je dovolj! Najbolj me veseli, da sem 8 ur izkoristil dokaj dobro. Itaq, NGU!
Fotk je že cel kup v ustrezni temi na TF, z rezultati pa je pohitel timing Ljubljana (21.4.2012- 4. tradicionalni 8urni tek FORMAraton).
Čestitke tekačem za pretečene razdalje!
Hvala za fotke! 
Reportaža na siolu. 

Trojke- kaj sedaj?

Vprašanje, ki me razjeda v zadnjem času. 
Možnosti je več:
-  o tem, da bi dobila tretjega člana podobne hitrosti in bi jo spet žgali kot norci, sem že pisal tule. Zaenkrat ga še ni, a moram reči, da mi je vse bolj všeč kaka druga varianta, npr.:
- biti član ekipe, ki bi si vzela nekaj več časa za progo, čvekanje in uživanje v teku, ali pa:
- letos sploh ne iti na trojke...
Prejšna leta (razen lani) sem en teden po dolgih trojkah šel v Radence na 42 km, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Letos sem po enoletni pavzi v mislih spet pri MTS in tako...
OK, da ne dolgovezim in samega sebe odrešim dileme: odločil sem se za tretjo možnost, letos ne grem na trojke in upam, da to ne bo preveč komu prekrižalo načrtov!
Bili smo dobra ekipa!

Tudi v breg gre

Tale tek pa ni bil čisto planiran. Sem računal naslednji teden na Gorjanski kros, potem je pa padel vmes formaraton. Dobr, bom pa spet enkrat eno gorsko odlaufal, ne bo prvič in (verjetno) ne zadnjič. Če sem se že odločil za Gorenjski pokal, bo treba na tekme, kakršne pač so.
Na Kriško goro sem tekel še v časih, ko je bila proga speljana do vrha Kriške, na sedanji pod Kriško goro pa v letih 05, 06, 07 in 08.
In tako sem se po štirih letih spet spopadel s temi klanci...in presenetil samega sebe. Še v breg mi je šlo...ne rečem, da dobro, ampak ne tako slabo, da bi bistveno izgubljal. Dovolj dobro za 3. mesto v kategoriji. Kdo bi si mislil. Čas pa za 20 s boljši kot pred štirimi leti.
Prijetno je bilo srečat znane face in spoznat nove...pa po štirih letih sem spet srečal in poklepetal s svojim prvim  (in do sedaj edinim) trenerjem še iz mojih pionirskih časov, ko sem bil smučarski tekač. Dober trener je bil, se mi zdi, da se še danes pozna...
Uroš je naredil par fotk in če jih primerjamo s tisto iz tistega časa...

Mali na fotkah je Vinkotov vnuk, menda bo hokejist.

Bravo PD za organizacijo in čestitke tekačem!
Hvala navijačem, z vašo pomočjo mi je tek bolje uspel!
Rezultati na spletni strani pokala.

Aja, pa btw. še nekaj: tole je moja 100. objava v tem spletnem dnevniku.

Trekerji osvajajo Lubnik

Trekerji pa so za hece
Kot prvo, kar je Ema ugotavljala že prejšni teden: kdo bi si za izhodišče na Lubnik izbral sv. Andreja? Seveda, trekerji!
In potem? Po najbližji v Loko pa na vrh? Ne ne, trekerji že ne. V Loko, pa malo na Stari grad pogledat, pa še navzgor čez travnike...in ko po brezpotju prideš na višini 783 m končno na markirano pot, ki vodi čez grebene na Lubnik, se kar naenkrat premisliš in jo užgeš navzdol, v Podlubnik. Nato nekaj časa ob Selški Sori, pa spet naskok na Lubnik, tam, kjer je najbolj strmo, naravnost v breg. Še gamsi se nam čudijo, dva z zabodenimi pogledi sta se pojavila spodaj, potem ko smo že šli mimo. Mi pa spet le na pol (ne bom rekel poti, ker je tam ni), sredi brega luknjice v kartonček pa nazaj dol, v sotesko, do Sore. Odkrivat stare markirane poti proti Zalubnikarju. Ja, Zalubnikar je spet gor. Pa ne dovolj. 9KT je že toliko visoko, da tukaj više ne gre...sedaj smo zadovoljni in...
...v tretje gre rado!
Če smo si prej že dvakrat premislili in odšli nazaj v dolino, je tokrat padel tudi Lubnik. KT pred vhodom, notri pa sem si dopolnil tekočinske zaloge ter srečal znano gorenjsko TF družino z Radolce (hvala za spodbudo!).
Tako, Lubnik je osvojen, sedaj pa do avta. Pa pri trekerjih ni tako enostavno, kot se sliši. Je treba na poti še nekaj točk obiskat. V Lubniški jami sem bil prvič, v Breznici smo šli mimo rekordnih kostanjev, pa čez Ostrni vrh do cerkve sv. Lovrenca, strmo navzdol v Zminec, za Poljansko Soro do vasi Bodovlje (misija nemogoče, če ne bi bilo tako suho in zato voda nizka), pa potem še hrib Dešna, da ne bi bilo slučajno preenostavno...no no- pa smo vendarle spet pri Ruparju.
Tule so karte za vse tri trase, da se ve, kje smo kolovratili.
Brez izgubljanja sem za pot potreboval 4 ure 44 min in prišel v cilj kot osmi med ultraši.
Čestitke organizatorjem za lepo tekmo in za domiselno speljane trase. Včasih pohajkujem tudi okrog Lubnika, a danes sem skoraj vseskozi odkrival neznano.
Čestitke vsem trekerjem za današnje podvige!
Rezultati 
Galerija