Visoški tek 2012

Na Visoški tek se rad vračam
 
 ker mi je všeč proga, okolje in...ker poljanci znajo pripraviti res lepo tekaško prireditev.
2006 in 2007 še na stari, dalšji progi, dobrih 13 km, nato 2008 in 2009 na skrajšani (9,7 km) progi. Potem sem imel dve leti nesodelovanja v gorenjskem pokalu, take in podobne tekme sem skoraj popolnoma opustil.
Letošnje leto mi spet prinaša nekatere spremembe in ena od odločitev je bila: če bom sodeloval v katerem od pokalnih tekmovanj, bo to domači, gorenjski pokal.

Visoški tek je bil že peti v letošnjem pokalu, zame šele tretji (prekrivanje s Formaratonom in maratonom treh src). Sicer so stvari bolj kot ne jasne: prideš na tekmo, pogledaš, kdo bo tekel in že skoraj lahko določiš vrstni red (mislim na kategorijo).

S svojim tekom sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da  zadnje tedne nisem nič delal na hitrosti (dolge trojke in trije srčki), hitra vlakna še niso povsem pozabila na svojo vlogo in so me z rezultatom 37:07 prinesla na 18. mesto absolutno ter na 5. mesto v kategoriji. Čas pa...ja, 2008 sem bil počasnejši, 2009 pa hitrejši... Med tekom sem si vzel nekaj časa tudi za navijanje, mladoporočencema sem naklonil aplavz...sem mislil prilepit tisto fotko, pa jo je že Gašper objavil v poročilih na TF (vesel, hvala!).
Po teku še nekaj debate, pa odhod do avtomobila, ki sem ga zaradi gužve pustil takoj čez most, torej kar daleč in tedaj sem se odločil, da grem domov...če bi se vrnil na prizorišče, bi bila takoj še ura ali dve naokrog, meni pa se je mudilo v Danje, postavljat vrtni kamin.

Rezultati in fotke so na spletni strani Gorenjskega pokala (pa tudi na strani visoškega teka), prav tako kot tudi rezultati prejšnih tekov in skupni rezultati pokala.

 

19. avgusta bomo spet tekli na Ratitovec

Manj kot tri mesece nas še loči do letošnjega teka na Ratitovec.
Tek se odvija vsako leto, vendar izmenjaje: lani je bila junija (moj pogled ), letos bo avgusta. Enkrat je izbirna za EP, drugič (tako kot letos) pa izbirna za SP, zato se datumi menjajo.
Gorskih tekov za pokal Slovenije se lahko udeleži kdorkoli, primerni so tudi za rekreativce. Seveda je tam prisotna tudi večina slovenske gorsko-tekaške elite...a mnogi od njih so itak prisotni povsod, tudi na večini "vaških tekem"...
AD Železniki kot organizator teka na Ratitovec si stalno prizadeva tek približati širšemu krogu tekačev. Zavedamo se, da je proga iz Železnikov do vrha marsikomu pretežka. Tako smo najprej uvedli štafetni tek na Ratitovec, tega pa smo kasneje spremenili v rekreativni ekipni tek s štartom ekip na Prtovču in ciljem na Ratitovcu. Štart je istočasen s štartom članov v Železnikih, članic ter mladincev v Podlonku in mladink na Prtovču, tako da si udeleženci ekipnega teka lahko ogledajo prihode tekačev v cilj in zanje navijajo. 

Zame, ki nisem ravno ljubitelj gorskih tekov, je bil ekipni tek dobrodošla sprememba. Sedaj vsako leto sestavimo ekipo (mešana ekipa v sestavi miciM, alonso in jaz, le leta 2010 je bila ekipa moška, namesto miciM je v ekipi sodeloval Tonek- vsi so člani Terkaškega foruma in navedel sem vzdevke)...Za letos je do tekme še kar daleč, sem pa že malo razmišljal, če se ne bi spet enkrat "softič" prelevil v "hardiča" in pretekel celo, z dna do vrha. Nič še ni dokončnega, a se bo treba počasi odločiti, vabljive ponudbe so že...in sedaj res ne vem, kako se obrniti...

To pa še ni vse...(32.MTS)

Ja, nekaj sem še pozabil zapisati v poročilo z maratona treh src- oskrba na progi.
Kaže, da sem se sčasoma privadil tudi na vročino. Tako, kot sem se še pred časom bal vsakega sedem kilometrskega teka na soncu, mi sedaj to ne predsavlja več hujših problemov niti pri daljših razdaljah.
V Radencih sem pil na vseh okrepčevalnicah (izotonik), ni mi pa prišlo na misel, da bi se hladil pod tuši, nameščenimi na treh točkah. Z vodo prepojeno gobo sem uporabil enkrat v zadnji tretjini proge (Vanča vas).
Na predzadnji okrepčevalnici 3 km pred ciljem sem pojedel krhelj pomaranče, to je vse...nobenih gelov itd.

Danes ne čutim nobenih posledic v obliki musklfibra (sem morda tekel preveč rezervirano??), skoraj ne vem, da sem včeraj pretekel maraton...le sonce me je malce ožgalo, a ni panike.
 

32. maraton treh src- Radenci 2012

Zgodnje vstajanje ob 5:00. Romana je navajena, to je njen timing za v službo, jaz ponavadi uro kasneje, ampak: če pomisliš, kako je bilo to prej, ko še ni bilo AC...potem bi vstala sredi noči samo zato, da bi bila pravočasno v Radencih. Ob petih je sedaj že dan.

Tek
Romana se sedaj (v hecu) pritožuje, da sem jo peljal na izlet v Radence, nato pa enostavno pobegnil za dobre tri ure (catch me if you can)...pravzaprav ni daleč od resnice...
Na pot smo se podali ob 9:30, letos prvič rezultate krojijo neto časi, zato raje ne štartam med ali tik za najhitrejšimi, ker po treh nastopih v Radencih že vem, da to ne bi prineslo nič dobrega (prehiter začetek...). Je pa res, da po treh nastopih v Radencih še nisem odkril formule, kako se lotiti prekmurskih ravnic. Tokrat sem se odločil za počasnejši prvi krog in mislim, da sem se pravilno odločil. Maratona treh src ne moreš teči na čas! Glede tega smo bili med debato po teku skoraj enotni in mislim, da današnji temu samo pritrjuje.
Torej...tekel sem svoj tek, sredi množice, a v glavnem sam, ne da bi kogarkoli lovil ali tekel za kom, ki me je prehitel. Edino z TF mitjas-om sva bila lep čas v prvem krogu skupaj, malo sva debatirala in tu se je porajalo vprašanje: kje na daljši progi dobimo dodatne metre? (tiste, ki mrknejo na obratu). Eto, trikrat sem že prej tekel v Radencih, pa sem imel dovolj problemov s samim sabo in svojim tekom in tega res nisem nikoli razmišljal. Mitja mi postavi vprašanje, jaz pojma nimam (vprašaj me kaj lažjega)...ampak danes sem s svojo taktiko tekel toliko lahkotneje, da sem si v drugem krogu zadevo ogledal na terenu in imam odgovor! Prav tisto dodatno "šlingo" na cesti med Radenci in Mursko soboto v križišču, kjer pritečemo iz Gradišča, v drugem krogu podaljšajo (oznake na cesti, zavoj prestavljen za cca 100 m). ( Spet nekaj vem.)


Zadovoljen z nastopom?
Včasih sem že rekel: seveda zadovoljen, saj moram bit, ali mi navsezadnje kaj drugega preostane!
In danes lahko zelo iskreno rečem, da sem zadovoljen s svojim tekom, posebno še, če ga primerjam s prejšnimi radenskimi nastopi ali če ga skušam umestiti v okvir mojih tekaških nastopov zadnjih par let. Glava! Zadovoljen s tekom, kaj pa rezultat? Sedaj imam štiri zelo različna čase na isti progi. Ljudje vedno radi primerjamo in v primerjavi z LM so slabši (res je proga bolj ravninska, a so ostale razmere običajno težje): 3:15, 3:12, 3:02, 3:06:40 ...tale današnji je drugi najboljši, a predzadnji izpred dveh let (najboljši) je bil dosežek malce boljših tekaških pogojev. Happy!

Naprej
Nekateri še rajajo na Kingstone. Tu sem out, od te muzike bežim, ni za moja ušesa.  Kapelski vrh premore nekaj dobrih vinogradnikov in gorenjc se itak vsako leto ustavi tudi tam, da si naredi zalogo. Pri Rokovnjaču na Lukovici moram pohvaliti zrezke z gorgonzolo...
Lepo je iti na izlet, a še lepše se je vrniti domov. Postajamo zapečkarji?

Dodatki
Tole sem danes nameraval napisati že namesto uvoda: hvala vsem navijačem, tako ob progi kot tudi tekačem, s katerimi sem se srečeval in ste navijali...fantastični ste bili in brez vas bi bila današnja 42-ka precej daljša...zlati ste!
Rezultati se skrivajo na straneh tajminga, le poklikat je treba.
Slikce bodo pa verjetno v kratkem v brezmejnih količinah, skupaj s poročili, na straneh najboljšega foruma na svetu,  Tekaškega foruma
Čestitke vsem tekačicam in tekačem in seveda tudi organizatorjem!
Uf, a še ne bo konc...a ne morem mimo: ne vem, kakšne so bile majice lani, ker me ni bilo, vem pa kakšne so bile prejšna leta in za letošnje moram pohvaliti organizatorja. Velik premik na bolje! 
Še en dodatek, o oskrbi na progi.

  

V znamenju številke 3

Tek trojk...maraton treh src...

OK., trojke so mimo, trije srčki pa še ne in v tem zapisu ne bomo le tekli, bomo se tudi malce vozili, se ukvarjali s podnebjem, obujali spomine...Maraton v Radencih (tako kot tudi vsi drugi tekaški dogodki) ni zgolj to, tek na določeni razdalji, ki si jo izbere vsak sam...

V Radence je treba priti!

Nič posebnega, prometne informacije. Samo primerjava med  najkrajšo in najhitrejšo potjo iz Železnikov v Radence:

• najhitrejša povezava iz Železnikov do Ljubljane, AC do Maribora in Sv. Jurija ob Ščavnici...203,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 5 min! 
• pa poglejmo še najkrajšo varianto: peljemo se do Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino do Vranskega, AC do Slovenske Bistrice, naprej na Ptuj in skozi Juršince na štart v Radence...191,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 39 min!

Proga v Radencih je idealna za tek!

Drži! Menda ima samo 5 m višinske razlike na krog. Odlično, bolje skoraj ne more biti.
Podnebje? O tem ne bi veliko, le statistični podatki, ki so na voljo na uradni spletni strani: povprečna temperatura v maju: 15,9 °C, povprečna vlaga 75% (oba podatka sta za obdobje 1990-2010). Prvi podatek je OK., a žal pride včasih do extremnih odstopanj, drugi pa ni tako zelo OK., se mi zdi kar visok...

Če sem začel s trojko, naj z njo še nadaljujem:

Do sedaj trije nastopi na maratonu treh src: 2008, 2009, 2010...
Prvo leto na TF-busu, bilo je nepozabno zlasti zato, ker sem spoznal številne legende Tekaškega foruma, najprej na avtobusu, po prihodu v cilj Uroša (prvi maraton!), nato Semjula, ki je ravno praznoval...pa Zdravca in Mirota...ne bom več našteval...za osvežitev pa ponujam sprehod skozi klatežovo galerijo 2008
Drugo leto je šla z mano Romana. Vroče! Že po 15 minutah zvoki siren. Tistega dne je pomoč potrebovalo preko 30 tekačev. Pa v cilju pravi Romana: " Ti, v Radencih pa ne boš več tekel tadolge!"
Pa sem jo, takoj naslednje leto. Radenci so predaleč, da bi tja hodil za 10 km ali polovičko. Razmere veliko boljše kot leto prej, enako tudi rezultat. Sva spet šla na izlet, malce turizma...a še vedno hudo v rdečih številkah.
Letos sem se prijavil 20. aprila. Povedal sem ji včeraj, ne to, da sem prijavljen, samo, da imam namen iti.. Je rekla, da naj prespim. Danes sem jo vprašal, če je prespala... Sedaj sva že dorekla: greva skupaj, na izlet...kar bo, pa bo!

Kaj več pa potem!
Se vidimo!

Tek trojk JE nekaj posebnega

Letos pa sploh:

1. Sprememba štartno-ciljnega prostora- všečno (vsaj zame);
2. Neverjetno dobro označena proga, celo čez Golovec, doslej je bila izbira poti bolj stvar lastne presoje...letos pa res ne bi mogli zgrešiti;
3.  Po treh letih  ena sprememba v TF ekipi;

  Evo nas, pred štartom: Marjan levo, Janez desno...ali obratno, z mojega gledišča...

Med ogrevanjem smo se ustavili pri Urošu, vprašal nas je, ali imamo kakšne cilje. Odgovor: naš cilj je CILJ.
 In itak, da smo ga dosegli. Morda smo za to rabili malce več časa, a komu mar...meni že ne. Nisem prišel totalno skurjen v cilj, zame je bil to eden redkih tekov, ki mi ne bo ostal v spominu kot "eno samo matranje" in to mi zelo veliko pomeni. Ta tekma pač temelji na drugih osnovah, ne zgolj tekmovalnosti...
Zadovoljen! 
Rezultati (zaenkrat neuradni- 12. maj 2012) 

Hm...sem imel ideje, kaj vse bi lahko pisal, pa se mi ne odpre...saj bo dovolj, ne vem, kako je z vami, a jaz dolgih poročil ne berem...se mi ne da...LP

Delo z najmlajšimi

Prvi koraki v svet športa
Tako kot v vsakem resnem športnem društvu tudi v Atletskem društvu Železniki v svoje delo vključujemo že najmlajše. Za delo z otroki imamo organizirano atletsko šolo, najbolj vztrajni pa kasneje trenirajo v tekmovalni skupini. Z najmlajšimi delajo usposobljeni strokovni delavci- trenerji, program vadbe pa je prilagojen starosti udeležencev in prehaja skozi igro v resno atletsko vadbo.
Poleg tega vsako leto organiziramo nekaj atletskih mitingov za otroke in enega smo imeli prav danes popoldne. Šlo je za atletski mnogoboj. Otrokom smo skušali šport in atletiko predstaviti na nekoliko bolj zanimiv način. Tekmovali so naraščajniki-ce (2005 in mlajši), U10 (2004, 2003) in U12 (2002, 2001), tekmovalne discipline pa so bile: poligon, skok v daljino ob palici, met vortexa v cilj in tek 60 m z ovirami.
Udeležence sta s svojim obiskom razveselila Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu in sedaj uspešen trener, ter njegov varovanec, član AD Železniki Urban Jereb, mladinec, ki je par tednov nazaj v Zagrebu postavil normo za mladinsko SP v Barceloni na 10 000m...
Zanimivo popoldne!

Vajen soliranja

Prvomajski prazniki 2012. Lep teden v Danjah, vsega po malem: malo smo delali (krompir itd., pa služba v četrtek in petek), malo počivali, pohajkovali, se družili in seveda tekli. Slednje v ednini. Solo.
Nedelja, torek in sreda so bili dnevi za "križarjenje". Trije dnevi, tri različne trase na širokem področju:  Sorica, Petrovo brdo, Soriška planina, Baško sedlo, Možic, Dajnarska planina, Ratitovec, Torka...nekaj po cestah, makadamskih in asfaltnih, nekaj po stezah. Užival sem.
Včeraj sva se vrnila v dolino. Popoldne sem šel na tek. "Nekaj kratkega" se je razpotegnilo. Nešteto točk, ko bi se lahko obrnil proti domu, pa sem se odločal za še!
Železniki- Prtovč, eden od cestnih vzponov, 7 km, 600 višincev, za začetek. Nadaljevanje po Loški planinski poti v Dražgoše, pa proti Mohorju, do vasi Topolje, potem po cesti v Selca in za Soro na izhodišče. Slabih 28 km + višinski metri. 

Še kaj zanimivega?

Ja, dan pred odhodom v Danje sva reševala sovo. Romana jo je našla nebogljeno sredi steze, še puhasto. Odkrila je, kje gnezdijo in sva jo dala nazaj v gnezdo, sicer bi jo kaj hitro našla kakšna lisica...Epiloga ne vem, upam, da je bilo potem vse OK.

Leva- desna: 8ur

Formaraton 2012- četrtič

Zakaj mislim, da tega teka ne smem izpustiti?
Kot prvo, družba! Pisana tekaška druščina s cele Slovenije, z mnogimi se le redko srečamo, tu pa je med 8-urnim kroženjem po slaba 2 km dolgi progi obilo priložnosti tudi za klepet...
Kot drugo, prijetno okolje Tivolija, naravno, da se komaj zavedaš, da si sredi Ljubljane. In peščene poti, brez asfalta...nogam prijazno...
Poleg tega je menda to naš edini 8-urni tek (se morda motim?) in ko je objavljen razpis, si ne morem kaj, da se ne bi prijavil!
Letos sem bil ponovno član ene od ekip Never give up.

Tek

Štart v dežju ob 9. uri. Dež je po kaki uri ponehal. Že prej sem se odločil, da bom tekel svoj tempo (kar pri taki množici tekačev ni lahko), ker sem pri daljših tekih do sedaj delal največjo napako, kadar sem "koga lovil". Dolgo je šlo kar dobro, počutje OK., nekako po štirih urah in pol pa se je začela kriza, dovolj huda, da bi me v primeru, če ne bi tekel za ekipo, verjetno poslala "v slačilnico". Tako pa...ja nič, prebroditi je treba. In sem jo prebrodil, a je trajala dovolj dolgo, da me je oddaljila od željenega cilja izenačiti lansko kilometražo. Nazadnje sem bil zadovoljen z 42 krogi (81, 312 km) in 12. mestom. Zadnji krog sem zaključil pred 17. uro in bi lahko šel še v enega, a se tokrat 50 cent-u nisem pustil nažajfat, tako kot pred dvema letoma (čeprav sem mu tudi za to še vedno hvaležen)...ko je dovolj, je dovolj! Najbolj me veseli, da sem 8 ur izkoristil dokaj dobro. Itaq, NGU!
Fotk je že cel kup v ustrezni temi na TF, z rezultati pa je pohitel timing Ljubljana (21.4.2012- 4. tradicionalni 8urni tek FORMAraton).
Čestitke tekačem za pretečene razdalje!
Hvala za fotke! 
Reportaža na siolu. 

Trojke- kaj sedaj?

Vprašanje, ki me razjeda v zadnjem času. 
Možnosti je več:
-  o tem, da bi dobila tretjega člana podobne hitrosti in bi jo spet žgali kot norci, sem že pisal tule. Zaenkrat ga še ni, a moram reči, da mi je vse bolj všeč kaka druga varianta, npr.:
- biti član ekipe, ki bi si vzela nekaj več časa za progo, čvekanje in uživanje v teku, ali pa:
- letos sploh ne iti na trojke...
Prejšna leta (razen lani) sem en teden po dolgih trojkah šel v Radence na 42 km, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Letos sem po enoletni pavzi v mislih spet pri MTS in tako...
OK, da ne dolgovezim in samega sebe odrešim dileme: odločil sem se za tretjo možnost, letos ne grem na trojke in upam, da to ne bo preveč komu prekrižalo načrtov!
Bili smo dobra ekipa!

Tudi v breg gre

Tale tek pa ni bil čisto planiran. Sem računal naslednji teden na Gorjanski kros, potem je pa padel vmes formaraton. Dobr, bom pa spet enkrat eno gorsko odlaufal, ne bo prvič in (verjetno) ne zadnjič. Če sem se že odločil za Gorenjski pokal, bo treba na tekme, kakršne pač so.
Na Kriško goro sem tekel še v časih, ko je bila proga speljana do vrha Kriške, na sedanji pod Kriško goro pa v letih 05, 06, 07 in 08.
In tako sem se po štirih letih spet spopadel s temi klanci...in presenetil samega sebe. Še v breg mi je šlo...ne rečem, da dobro, ampak ne tako slabo, da bi bistveno izgubljal. Dovolj dobro za 3. mesto v kategoriji. Kdo bi si mislil. Čas pa za 20 s boljši kot pred štirimi leti.
Prijetno je bilo srečat znane face in spoznat nove...pa po štirih letih sem spet srečal in poklepetal s svojim prvim  (in do sedaj edinim) trenerjem še iz mojih pionirskih časov, ko sem bil smučarski tekač. Dober trener je bil, se mi zdi, da se še danes pozna...
Uroš je naredil par fotk in če jih primerjamo s tisto iz tistega časa...

Mali na fotkah je Vinkotov vnuk, menda bo hokejist.

Bravo PD za organizacijo in čestitke tekačem!
Hvala navijačem, z vašo pomočjo mi je tek bolje uspel!
Rezultati na spletni strani pokala.

Aja, pa btw. še nekaj: tole je moja 100. objava v tem spletnem dnevniku.

Trekerji osvajajo Lubnik

Trekerji pa so za hece
Kot prvo, kar je Ema ugotavljala že prejšni teden: kdo bi si za izhodišče na Lubnik izbral sv. Andreja? Seveda, trekerji!
In potem? Po najbližji v Loko pa na vrh? Ne ne, trekerji že ne. V Loko, pa malo na Stari grad pogledat, pa še navzgor čez travnike...in ko po brezpotju prideš na višini 783 m končno na markirano pot, ki vodi čez grebene na Lubnik, se kar naenkrat premisliš in jo užgeš navzdol, v Podlubnik. Nato nekaj časa ob Selški Sori, pa spet naskok na Lubnik, tam, kjer je najbolj strmo, naravnost v breg. Še gamsi se nam čudijo, dva z zabodenimi pogledi sta se pojavila spodaj, potem ko smo že šli mimo. Mi pa spet le na pol (ne bom rekel poti, ker je tam ni), sredi brega luknjice v kartonček pa nazaj dol, v sotesko, do Sore. Odkrivat stare markirane poti proti Zalubnikarju. Ja, Zalubnikar je spet gor. Pa ne dovolj. 9KT je že toliko visoko, da tukaj više ne gre...sedaj smo zadovoljni in...
...v tretje gre rado!
Če smo si prej že dvakrat premislili in odšli nazaj v dolino, je tokrat padel tudi Lubnik. KT pred vhodom, notri pa sem si dopolnil tekočinske zaloge ter srečal znano gorenjsko TF družino z Radolce (hvala za spodbudo!).
Tako, Lubnik je osvojen, sedaj pa do avta. Pa pri trekerjih ni tako enostavno, kot se sliši. Je treba na poti še nekaj točk obiskat. V Lubniški jami sem bil prvič, v Breznici smo šli mimo rekordnih kostanjev, pa čez Ostrni vrh do cerkve sv. Lovrenca, strmo navzdol v Zminec, za Poljansko Soro do vasi Bodovlje (misija nemogoče, če ne bi bilo tako suho in zato voda nizka), pa potem še hrib Dešna, da ne bi bilo slučajno preenostavno...no no- pa smo vendarle spet pri Ruparju.
Tule so karte za vse tri trase, da se ve, kje smo kolovratili.
Brez izgubljanja sem za pot potreboval 4 ure 44 min in prišel v cilj kot osmi med ultraši.
Čestitke organizatorjem za lepo tekmo in za domiselno speljane trase. Včasih pohajkujem tudi okrog Lubnika, a danes sem skoraj vseskozi odkrival neznano.
Čestitke vsem trekerjem za današnje podvige!
Rezultati 
Galerija

Tek trojk

Letos poteka že 56. Pohod ob žici in v okviru tega tudi teki trojk.
Tole je razpis .

Moja zgodovina na trojkah
Prvič sem tekel na trojkah leta 2000 na dolgi progi, nato pa dve leti na kratki progi. 2003 me ni bilo, 2004 pa spet na kratki. Sledila je pavza do 2009, takrat smo prvič sestavili TF ekipo: zajc, Zajec in jaz ter v isti sestavi tekli še 2010 in 2011.
Torej 8 nastopov, štirikrat na kratki in štirikrat na dolgi.

  Takole sem tek trojk doživljal lani , januarja pa sem v presek leta 2011 o trojkah zapisal tudi tole:
"V maju sta mi na daljši, 29 km razdalji na teku trojk že tretje leto zapored delala družbo zajc in Zajec...verjetno zadnjič, ker sem brez možnosti za optimalno pripravo postal prepočasen...hm, pravzaprav niti ne prepočasen, ampak premalo vzdržljiv za tako razdaljo pri željeni hitrosti za čas pod 2 uri. Lani smo šli dobri 2 uri 4 min. Bilo je super in fajn, a ni nobene potrebe, da bi bil cokla..."

Sedaj pa takole:

• zajc gre takrat na pomembno tekmo v Avstrijo, želim mu veliko sreče, uspešne priprave in nastop! Tako od ekipe ostaneva zajec in jaz, ki pa se po lanskem matranju nastopa kar malo bojim.
• moje priprave v drugi polovici februarja in cel marec so bile presenetljivo dobre in če bo tako naprej, se skoraj nimam kaj bati. Pa še celo nekaj tekmovalnosti se mi je povrnilo.

In tako zaenkrat še ne vem. Morda bi bilo najbolje, da preostala člana poiščeva še tretjega, po možnosti veterana A (62-72), ker "prehod iz ene starostne kategorije v drugo ni mogoč". Če je en tekač iz mlajše kategorije, je ekipa uvrščena v manj ugodno kategorijo, torej med članske ekipe...
Slikce so lanske.

Programi treningov

Nikoli nisem prebral knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi jo.
Je pa v reviji Vrhunski dosežek (september/oktober 2009) v članku Česa se lahko naučimo od Kenijcev? kratek povzetek tistega, kar najdemo v knjigi. Med drugim je navedenih nekaj sredstev treniranja kenijskih tekačev, navidezno enak treniranju tekačev "razvitega sveta", pa vendarle z nekaterimi bistvenimi razlikami, predvsem pa bolj preprost (in, kot kaže, kljub temu bolj učinkovit).
Dolge teke tečejo določen čas in ne določeno razdaljo. Tečejo po kolovozih in stezah, morda po makadamu, nikakor pa ne po asfaltu!
Pri izvajanju intervalov  so prožni, ravnajo se po počutju. Enote treninga lahko skrajšajo ali podaljšajo, poleg tega ne mislijo, da morajo preteči ravno toliko intervalov, kolikor so jih načrtovali.
Dnevov počitka ni nujno zapisati v načrt treniranja, dan ali dva počitka si privoščijo, "ko jim telo pove, da potrebuje premor".
Teki navkreber
Tempo teki
Hoja oziroma pohod, kot nadomestilo za lahkoten tek, s katerim mehčamo mišice (tudi večurno lahkotno pohajkovanje po gričih in dolinah).
Opombe dodajam samo tam, kjer so razlike najbolj očitne.

Dolžina koraka

Lani septembra smo na tekaškem forumu v eni temi  razpredali o hitrosti teka in o tem, kaj je pomembnejše: daljši korak z nižjo frekvenco ali krajši z višjo frekvenco teka.
Takrat sem sam opravil nekaj testov in o njih pisal na blogu (september 2011)...sedaj pa sem med brskanjem po revijah Vrhunski dosežek v številki september/oktober 2010 naletel na kratek članek, ki išče odgovor na vprašanje: Ali lahko s prilagajanjem dolžine koraka med tekom blažimo udarce nog ob tla in zmanjšamo nevarnost, da bi se poškodovali? in na osnovi študije ugotavlja, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Odkrili so namreč, "da je že 5% skrajšanje koraka (in povišanje frekvence teka za nadomestitev primanjkljaja) znatno izboljšalo blaženje udarcev stopal ob podlago in sunke v kolenu zmanjšalo za 20%. 10% skrajšanje koraka je prineslo znatno zmanjšanje udarcev v kolenih in kolkih, izboljšalo pa je tudi omilitev sunkov v gležnju."
"Raziskovalci omenjajo, da so njihove poprejšne raziskave pokazale, da je večina tekačev brez posebnih težav sposobnih 5-odstotnega skrajšanja koraka, ne da škodila svojemu načinu teka. Ta prilagoditev se lahko poplača z močno zmanjšanim tveganjem poškodb nog".
In sem spet pri računanju...pri lanskem testu sem krog 250 m tekel z dolžino koraka 1,73 m; pri dvojni razdalji (500 m) pa s počasnejšim tekom dolžino koraka 1,66 m...5% od 170 cm = 8,5 cm...
Dobr, sem že nehal...

Tudi na Gorenjskem se ravnina najde!

Pa smo jo, letošnjo uvodno tekmo Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih! Leto 2012 nam je v pokal prineslo novost, ravninski pomladni tek na Jesenicah.
Poročila na tekaškem forumu.
Poročilo organizatorja skupaj z rezultati.

Vesel sem, da sem se teka udeležil, predvsem pa zadovoljen s svojim nastopom!
Res, da je bila proga menda za kakih 200 m krajša kot 10 km, res pa je tudi to, da je bila proti Hrušici v rahlem vzponu, "odrešilnost" spusta na povratku pa je takoj po obratu skazil nasprotni veter...dovolj, da mi je moj dosežek (37:55) čisto všeč.

4. FORMAraton 2012

8-urni dobrodelni tek v Tivoliju, na slaba 2 km dolgi krožni progi, je bil prvič izveden leta 2009, za letos je napovedana (zaenkrat na FB, razpisa še nisem videl) 4. izvedba: zgodilo se bo 21. aprila s pričetkom ob 9 uri.

Moja statistika
Nastopil sem na vseh treh FORMAratonih, prvo leto sem prispeval  dobrih 76 km, naslednje leto 85 km in lani  88 km. Skupaj 249 km.

So trije dovolj? 
Zadnje čase nisem prav zelo "ultraško nastrojen", imam pa še nekaj časa za odločitev. A stalnega ponavljanja iste stvari se sčasoma naveličam...Morda pa le...
In seveda, spet se prekriva z mojimi plani. Nečemu se bom moral odreči.

Četrtkova rekreativno tekaška druženja AD Železniki

Lani se je začelo. Enkrat tedensko, vsak četrtek, na atletski stezi v Železnikih. Skupina tekaških navdušencev, od začetnikov, ki so se odločili nekaj storiti zase do prekaljenih tekačev, ki se udeležujejo tekmovanj in jim je cilj izboljšanje svojih dosežkov. V tem je prednost steze. Kot prvo: taka skupina nima kaj iskati na cesti, možnosti za tek izven nje pa so v taki dolini zelo omejene in kot drugo: na stezi smo ves čas skupaj, lahko delujemo kot skupina, vadbo pa je zelo enostavno prilagoditi zmožnostim posameznika.
Pozimi je sledila pavza, v četrtek pa se je ponovno začelo in danes sem bil tam tudi jaz.

Zakaj se rad udeležujem skupnih tekov?
Razlogov je več:

1. Družba. Lažje je teči, če nas je več. Med počasnejšimi teki malce poklepetamo, si izmenjujemo izkušnje ter se dogovarjamo o planih za naprej...
2. Sam se zelo težko odločim za vadbo intervalov. Na teh tekih tečemo intervale različnih dolžin, če je skupaj nekaj enakovrednih tekačev, pa eden drugega "vlečemo" in je izvedba kvalitetnejša oz. bolj učinkovita.
3. Kadar tečem sam, nikoli ne opravim ogrevanja, nikoli ne izvajam razteznih vaj, tekaške abecede, izteka in ostalih nujnosti,  čeprav dobro vem, da bi mi koristile. Enostavno obujem copate in stečem. Na skupnih tekih si vzamemo 10-15 min časa za ogrevanje, izvajamo vaje, glavni del treninga in na koncu raztezne vaje... 

Kaj smo delali danes?
Ogrevanju in vajam  so sledili intervalni teki 250 m hitro, 250 m počasi...8 ponovitev.
Ravnina, hitrost, tega mi sedaj manjka.

Več teka

Več zadovoljstva
Situacija v službi je zaenkrat bolj umirjena in mi omogoča več prostega časa zase, za tek in za to, da tudi doma kaj naredim. Moram priznati, da ima "odsotnost brezglavega bezljanja" zelo ugoden vpliv tudi na moje razpoloženje.

Več teka
Druga polovica februarja je bila dobra. Začetek marca prav tako. Migam krepko nad svojim povprečjem.  Kako in kje tečem?  Zaenkrat sem v glavnem v klancih, tistih pravih, da jih veliko prehodim. Iz dneva v dan mislim, da bi moral še malo na cesto ali na stezo, na "pravi tek", pa se mi upira asfalt, promet in popoldanska senca v dolini. Pa obujem cabrakan in grem v hrib. Tam še ujamem sonce. 40 min, 1 uro, uro in 20 min, kakor kdaj. "Pravi teki" zadnjih 20 dni: PST 17. februar, "Tečem, da pomagam" 25. februar na Bledu, 5 km na stezi 28. februar in tek po cesti v Dražgoše in nazaj (cestni klanec), skupaj cca 10 km.


Motivacija?
To, da imam trenutno na razpolago malce več časa, še ni zadosten razlog za več teka, navsezadnje bi lahko počel tudi karkoli drugega. Rad imam tek, rad vzdržujem kondicijo (navsezadnje jo rabim tudi pri svojem delu)...in bližajo se tekme. Čeprav zadnja leta vse manj tekmujem, tekmovanj nimam (še) namena opustiti. Prva je zelo blizu. In izziv. Pred časom bi ga zavrnil, verjetno sploh ne bi šel na tekmo. Sedaj je drugače. Sicer nimam realnih možnosti, preseneča pa mene samega, da deluje motivacijsko!

Nisem še rekel zadnje besede, na tekme, ki niso vsaj približno primerne količini mojega treninga, pa res ne mislim več hoditi.

Trije slovenski strelci s kvoto za OI; strelski dvoboj SLO: CRO

Naši olimpijci

Po zaključku olimpijskega kvalifikacijskega ciklusa, ki se je začel s SP v Münchnu 2010 in končal pred nekaj dnevi z EP z zračnim orožjem Vierumäki 2012, so t.i. olimpijsko kvoto uspeli doseči 3 slovenski strelci. Rajmond Debevec in Boštjan Maček na EP v Beogradu 2011 in Živa Dvoršak na Finskem 2012. Ta dosežek predstavlja rekordno, številčno, izenačitev izpred 12 let, ko so na POI v Sydneyu leta 2000 nastopili Rajmond Debevec, Natalija Prednik in Andraž Lipolt, igre pa so nam ostale v trajnem spominu po prvi slovenski zlati medalji našega najboljšega strelca, ki bo v Londonu nastopil že na svojih 8 zaporednih igrah, dosežek s katerim se lahko ponaša le peščica športnikov na svetu. Olimpijsko kvoto si je trenutno priborilo 68 držav, nekaj kvot bo podeljenih še po sistemu Wild Card, v Londonu pa bo nastopalo skupno 390 strelcev.
Iskrene čestitke vsem bodočim olimpijcem!

38. strelski dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške, sobota 3.3.2012, centralno strelišče Ljubljana.

Tradicionalni vsakoletni dvoboj  je potekal v osmih kategorijah: mladinke, članice, mladinci in člani z zračno puško in z zračno pištolo. Končni rezultat 5:3 v korist hrvaške reprezentance.
Rezultati!