V ponedeljek je v dvorani v Železnikih potekala slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in klubom za leto 2013. Prireditev sem zaradi službenih obveznosti žal zamudil, a sedaj lahko napišem, kdo so bili dobitniki priznanj:
*bronasto plaketo je dobil obetavni nogometaš kranjskega Triglava Klemen Šturm;
*dobitnika srebrnih plaket sta odlična strelka Petra Dobravec in mladi smučarski skakalec Cene Prevc;
*zlato plaketo za športnega delavca so podelili Janezu Rakovcu;
*zlato plaketo za društva in klube sta prejela športno društvo Kamikaze (15 let uspešne organizacije kolesarske dirke na Soriško planino) in Atletsko društvo Železniki (15 let uspešnega delovanja);
*zlato plaketo za športnika občine (že tretje leto zapored) je dobil smučarski skakalec Peter Prevc (letos tudi najboljši športnik Slovenije)...
in to je to za letos!
:::
petek, 27. december 2013
petek, 20. december 2013
Črta pod 2013
Poznam jih kar nekaj, ki so se ga bali, zaradi trinajstice. Poznam jih kar nekaj, ki sedaj ugotavljajo, da je bilo res noro leto in komaj čakajo, da ga bo konec ( kot da bo s tem konec norišnice).
Saj, resnici na ljubo, bilo je res pestro, vseskozi se je nekaj dogajalo, veliko dobrega in tudi slabega, ampak o tem sem že pisaril, ne mislim pogrevati...tokrat (zelo na kratko) vlečem črto pod
Tekaško leto 2013
Tekme sem letos oklestil na vsega šest:
18. rekord Šmarne gore
Kokoš trail, Bazovica, Italija
Škofjeloški treking
Najlepši in najtežji mali maraton
Iška treking
Tek na Ratitovec...pravzaprav sedem:
občinsko prvenstvo v krosu.
Nekatere stvari sem počel prvič, npr. zimsko-snežni nočni vzponi na Hujsko, pa poletno tritedensko vsakdanje tekanje v službo in nazaj (2x 5 km dnevno), dokler neprevidno nisem fasal nove poškodbe...
Kljub vsemu sem odločen, da bom v tekaškem letu 2014 več tekel. Lahko se enostavno prepustim času in vidim, kaj bo prinesel, lahko pa si postavim določene cilje in se podam na "trnovo pot" za dosego.
Prvo sem pravzaprav že večkrat počel: vzdržljivostne tekme brez prave priprave...Kdaj sem zadnjič resno treniral? V svojih pionirskih časih, takrat, ko sem bil smučarski tekač!
In zdaj se spogledujem s spomladanskimi maratonskimi izleti: polmaraton Novi sad, Beograjski maraton, pa tudi novoletna voščilnica iz Radencev je ena boljših in zelo vabljiva...Če bi se na katero od njih prijavil, bi me to prisililo (motiviralo) k pripravam.
Vidim pa že en problem...sicer je to čisto moja stvar in stvar moje prednostne liste: v stanovanju naju čaka še prenova kuhinje, trenutno sva (skoraj) vsak večer v načrtih, izrisanih imava že 5 variant, zadevo bova morala počasi doreči in potem sledi izvedba...in to bo ravno v času zgoraj omenjenih maratonov. Če se samo spomnim, kako je to potekalo letos z dnevno in potem še, da je kuhinja veliko zahtevnejša... na tek lahko kar pozabim...
2014 bo zame posebno leto. Okroglo. Želim si ga obeležiti na tekaški način, le tega še ne vem, kako.
Morda bi mi prav prišla kakšna dobra ideja!?
Dodatek :
Pozabil sem omeniti še eno tekmo: v novembru sem tekel na 6-urnem teku po Slakem vrhu- Sladkih6
:
Saj, resnici na ljubo, bilo je res pestro, vseskozi se je nekaj dogajalo, veliko dobrega in tudi slabega, ampak o tem sem že pisaril, ne mislim pogrevati...tokrat (zelo na kratko) vlečem črto pod
Tekaško leto 2013
Tekme sem letos oklestil na vsega šest:
18. rekord Šmarne gore
Kokoš trail, Bazovica, Italija
Škofjeloški treking
Najlepši in najtežji mali maraton
Iška treking
Tek na Ratitovec...pravzaprav sedem:
občinsko prvenstvo v krosu.
Nekatere stvari sem počel prvič, npr. zimsko-snežni nočni vzponi na Hujsko, pa poletno tritedensko vsakdanje tekanje v službo in nazaj (2x 5 km dnevno), dokler neprevidno nisem fasal nove poškodbe...
Kljub vsemu sem odločen, da bom v tekaškem letu 2014 več tekel. Lahko se enostavno prepustim času in vidim, kaj bo prinesel, lahko pa si postavim določene cilje in se podam na "trnovo pot" za dosego.
Prvo sem pravzaprav že večkrat počel: vzdržljivostne tekme brez prave priprave...Kdaj sem zadnjič resno treniral? V svojih pionirskih časih, takrat, ko sem bil smučarski tekač!
In zdaj se spogledujem s spomladanskimi maratonskimi izleti: polmaraton Novi sad, Beograjski maraton, pa tudi novoletna voščilnica iz Radencev je ena boljših in zelo vabljiva...Če bi se na katero od njih prijavil, bi me to prisililo (motiviralo) k pripravam.
Vidim pa že en problem...sicer je to čisto moja stvar in stvar moje prednostne liste: v stanovanju naju čaka še prenova kuhinje, trenutno sva (skoraj) vsak večer v načrtih, izrisanih imava že 5 variant, zadevo bova morala počasi doreči in potem sledi izvedba...in to bo ravno v času zgoraj omenjenih maratonov. Če se samo spomnim, kako je to potekalo letos z dnevno in potem še, da je kuhinja veliko zahtevnejša... na tek lahko kar pozabim...
2014 bo zame posebno leto. Okroglo. Želim si ga obeležiti na tekaški način, le tega še ne vem, kako.
Morda bi mi prav prišla kakšna dobra ideja!?
Dodatek :
Pozabil sem omeniti še eno tekmo: v novembru sem tekel na 6-urnem teku po Slakem vrhu- Sladkih6
:
ponedeljek, 16. december 2013
Vinko Grašič častni občan občine Tržič...
...zaradi izjemnih zaslug na področju športa in njegove promocije v občini in širše.
Zadeva sicer ni nova (cca 14 dni), tule si lahko ogledate kratek pogovor z njim za GTV. Pripoveduje o tem, kako je še vedno aktiven, teče in kolesari...
Smučarsko- tekaški navdušenec, nekdanji reprezentant, uspešen trener...nekaj let je treniral v klubu Alples, katerega član sem bil...
Seveda so bili tudi uspehi hčerke Andreje Grašič v biatlonu v precejšni meri njegova zasluga.
Še dve (že objavljeni fotki), na eni Vinko s pionirsko ekipo ALPLES (ohoho, kako daleč je že to), na drugi pa jaz in Vinko par let nazaj na cilju teka pod Kriško goro. Lepi spomini!
nedelja, 15. december 2013
Vreme 1A
Ratitovec kar vabi...a pride na vrsto drugič!
Tokrat lovim detajle po gmajnah v okolici Železnikov, proti Kališam in Dražgošam...
Smučišče Rudno je ta vikend že obratovalo!
Teren zasnežujejo, okrog je vse zeleno. Vas v ozadju (zgoraj) so Dražgoše.
Še nekaj detajlov...
"pozlačena" praprot.
Sončna/senčna stran...kot bi bil drug svet.
Mogočen hrast v soncu, igrišče z atletsko stezo v ivju.
Ker sicer nič ne tečem, tudi za konec tedna nisem šel ekstremnih razdalj: v soboto vsega skupaj za slabo uro uživancije, danes sem potegnil na slabi dve uri v kombinaciji tek/hoja z nekaj intenzivnejšimi deli, razgibana trasa z mnogimi klanci, višina med 450 in dobrimi 900 m...
Ampak sem imel kar srečo: v petek mi je na palec leve noge padel...verjeli ali ne...štirikilski kozarec medu. Si predstavlajte, kako bi to izgledalo, če bi se razbil!? Na srečo ga je moj palec ublažil, da je ostal cel. Je pa bolelo v petek in včeraj kot hudič, bal sem se, da je kaj počilo in bo treba slikat. Pa kaže, da ni...danes bolečine skoraj ni več in kaže, da je le udarjeno. Uf, mi je odleglo...
Smučišče Rudno je ta vikend že obratovalo!
Teren zasnežujejo, okrog je vse zeleno. Vas v ozadju (zgoraj) so Dražgoše.
Še nekaj detajlov...
"pozlačena" praprot.
Mogočen hrast v soncu, igrišče z atletsko stezo v ivju.
Ker sicer nič ne tečem, tudi za konec tedna nisem šel ekstremnih razdalj: v soboto vsega skupaj za slabo uro uživancije, danes sem potegnil na slabi dve uri v kombinaciji tek/hoja z nekaj intenzivnejšimi deli, razgibana trasa z mnogimi klanci, višina med 450 in dobrimi 900 m...
Ampak sem imel kar srečo: v petek mi je na palec leve noge padel...verjeli ali ne...štirikilski kozarec medu. Si predstavlajte, kako bi to izgledalo, če bi se razbil!? Na srečo ga je moj palec ublažil, da je ostal cel. Je pa bolelo v petek in včeraj kot hudič, bal sem se, da je kaj počilo in bo treba slikat. Pa kaže, da ni...danes bolečine skoraj ni več in kaže, da je le udarjeno. Uf, mi je odleglo...
Naročite se na:
Objave (Atom)