Gorenjski pokal v rekreativnih tekih 2012

V tem tednu je prišel na plano seznam tekov za Gorenjski pokal v rekreativnih tekih in pokal mladih 2012.
Seveda se bodo takoj spet kresala mnenja predvsem okrog tega, ali bi moral biti bolj ravninski ali bolj gorski.
Vsak tekač bi pač raje videl več takih tekov, ki mu bolj odgovarjajo.

Moja izhodišča
Prva regija, ki je imela svoj rekreativni tekaški pokal, je bila Primorska. Teki so bili ravninski, takratni organizator Zmago pa si je prizadeval tudi za to, da bi svoja pokalna tekmovanja dobile še ostale regije. Na to temo smo imeli predstavniki regij nekaj sestankov in začelo se je premikati: sčasoma so nastali uspešno vodeni pokali po celi Sloveniji. Na Gorenjskem je nastal Gorenjsko- Ljubljanski pokal, izbor tekem pa je bil  ravninski! Pokal je potekal le dve leti, nato je iz razlogov, o katerih sem že pisal, začasno zamrl...in z Janezom ponovno na novo obudil.

Ravninski ali gorski?
Sedaj se mi zdi prav, da so proge različne. Prav je, da je za vsakogar nekaj. Primorska, ki je bila že na štartu precej pred drugimi, je zadevo elegantno rešila: imajo ravninski in gorski pokal, predvsem pa dovolj tekem, da si to lahko privoščijo. Na Gorenjskem je drugače: kljub temu, da je v raznih koledarjih kup tekov, so v gorenjski pokal vključeni praktično skoraj vsi teki s tega področja, ki kaj veljajo. Nekaj ravninskih in nekaj gorskih.

Prav zato
letos razmišljam, da bi ponovno sodeloval v pokalu. Sedaj dve leti nisem. Moja prvotna ideja je bila, da bi spet šel na Primorsko. Objavljeni seznam me je obrnil: če bom sodeloval v katerem od pokalov, bom v Gorenjskem!

Prva tekma je 17. marca na Jesenicah!

Rekord Šmarne gore

Sobotna že 4. izvedba 12 ur rekorda Šmarne gore  je prava priložnost, da se malce dotaknem te skoraj legendarne dirke. 


Tek s tradicijo
Tule piše nekaj o "rekordu", o začetkih daljnega 1991 itd. Ko je že kazalo, da bo s to tekmo konec, je zadevo rešil žine, a štart je od takrat kronometrski. Zapis o letošnji izvedbi...

Rekorda sem se udeležil (vsaj) dvakrat, v letih 98 in 99.
In sedaj zgodbica, ki sem jo obljubljal v prejšnem blogu (športne igre): prav rekord Šmarne gore 98 je bila prva tekma, na katero je šel z mano takrat sodelavec, sedaj maratonec Anton Kosmač. Dan prej sva bila celo na ogledu proge. A Tone do takrat ni treniral in to je bila edina tekma, na kateri sem bil v cilju pred njim. Prvič, zadnjič in nikoli več. Potem je začel trenirat, velikokrat sva še šla kam na tekmo (gorske, pa primorski pokal...), a prehitel ga nisem nikoli več.
Dobro, to je to. V soboto ponoči me v Tacnu pod Šmarno goro ne bo, še vedno mislim, da je noč namenjena spanju...vsem, ki boste, pa prijetno tekanje in druženje.

Športne igre

Zgodovina
zelo na kratko, ker 1) koga pretirano ukvarjanje z zgodovino sploh zanima; 2) nikoli nisem sodeloval v tem šmornu kot organizator tekmovanj ampak le kot občasni udeleženec, običajno le v eni disciplini, krosu in 3) glede na prvi točki o tem premalo vem, brskati se mi pa ne da.
Torej: včasih je bila ena občina in takrat so se dogajale Delavske športne igre, kasneje so iz ene nastale štiri (Škofja Loka, Gorenja vas- Poljane, Žiri in Železniki) in kaj sedaj? Nastale so medobčinske športne igre za Upravno enoto po skoraj enakih pravilih. Kasneje so uvedli še Zimske MŠI in pričeli dodajati nove discipline. Sicer je pa na voljo tudi statistika od leta 1988 naprej.

2012- 32. Športno rekreativne igre
Letos tako teče že 32. leto športnih iger, zanimivo je, da je na seznamu predlaganih disciplin več tekaških: smučarski tek, treking (najkrajša razdalja Škofjeloškega trekinga), kros in celo gorski tek (oktobra na Starem vrhu): tekmovalne panoge in okvirni razpored tekmovanj! 
Vendar se panoga točkuje le, če sodelujejo najmanj tri ekipe.

Jaz na MŠI
V podjetjih je bil običajno nekdo zadolžen za športno rekreativno področje in ena njegovih (glavnih) nalog je bila skrbeti za čimbolj številčno udeležbo na MŠI. Ta je dobil v roke razpis in od njega je bilo najbolj odvisno,  koliko ekip oz. v katerih panogah so sodelovali na igrah ali pa je razpis končal nekje v predalu.
Velikokrat sem sodeloval na tekmovanju v krosu, večkrat za Alples, parkrat za Domel, kasneje (mislim, da 3x) za Jelovico. V Jelovici je bila moja naloga sestava 3-članske kros ekipe, nastopali pa smo zelo uspešno: dvakrat smo bili drugi, enkrat pa zmagali. Ja, v tistem času sva bila s Kosmačem sodelavca in je ravno začenjal s tekom (tudi o tem bom enkrat nekaj spesnil) in je bil že klasa zase...
Kasneje sem se zaposlil pri obrtniku in kros tekma je običajno šla mimo, da niti nisem vedel, kdaj je, zato se je že več let nisem udeležil. Po pravilih bi se lahko prijavil za Območno obrtno zbornico. Ja, saj enkrat na krosu sem se, pa se je potem izkazalo, da sem bil tisto leto edini, čeprav imajo običajno močno ekipo.

PST na Dextro

Pot spominov in tovarištva
Zadnjikrat sem jo "zašpilil" 15. marca 2010. Takrat sem jo v enem mesecu 3X, prvič s Špelo in Rosijem, nato še dvakrat sam in sedaj sem že dolgo planiral, da bi bil po skoraj dveh letih čas preverit, če še poznam pot. Prva polovica februarja je bila absolutno premrzla (pa še kriza s časom), sedaj se čez dan ogreje in sem štartal "na prvo žogo" v solo verziji. V petek sem si vzel prost dan, dopoldne sem bil še domači malar, popoldne pa v Ljubljano.
Temperatura ob 13:30 je bila 9°C, pa malce vetra, vreme pa sončno. S sabo nisem hotel jemati prav veliko: mobi, pa zavojček dextro bonbonov. Trasa ponekod še utrjen, shojen sneg, ponekod plundra (sonce dela svoje), pa blato, na odprtih delih (predvsem Stožice- Žale) že suho. Pot še poznam! Nobenega "kvalitetnega izgubljanja", nobenega iskanja.
Pozna se pa količina treninga, še predobro. Če ni trening kilometrov, nimaš kje vzeti in zadnji del je kar muka. Pač gre bolj počasi in pri vseh rdečih semaforjih ter storjenih prekrških sem bil v treh urah na izhodišču.
Analiza: prijeten klepet v dobri družbi...hvala, pa še kdaj!

Skupni teki
Za jutri se obeta skupni tek zagrizenih TF-jevcev po PST, pa so na seznamu imena...eto, da si ne upam. Pa tudi 2X v treh dneh bi bil prevelik preskok in popolno nasprotje razumnega načela postopnosti.

Skoraj mesec je že...

od mojega zadnjega zapisa v tem dnevniku. V tem času sem bil veliko bolj dejaven v tistem, ki je bolj namenjen drugim stvarem in besedičenju, časa za šport pa je bilo zaradi obilice dela ( v službi, pa tudi doma se projekti kar vrstijo) bolj malo. Migat grem po dvakrat na teden, mraz, klanci, gozdovi, steze, gozdne poti, običajno po uro in pol...in sedaj se mi je že parkrat zgodilo, da sem si  želel še.
Začel sem se tudi že spogledovati s prvimi tekmami (zadnji je bil maraton v Crikvenici), a bom izbiral take, da bodo moji količini treninga primerne, torej krajše...čeprav ne delam nobenih specifičnih treningov za hitrost...bo pač trajalo malo dlje...Pa bo le treba začeti tudi malo v ravnino, pa kaj daljšega...
Napovedati si še ničesar ne upam, razmišljal sem, da bi spet enkrat šel na Panovec, pa je prišel vmes projekt Never Give Up na Bledu...
Na vprašanje, katere koledarje uporabljajo(te) drugi tekači, je prišlo nekaj izvrstnih povezav, a so bolj uporabne za "profije", ki jim (vam) je tek način življenja in prva stvar v življenju, ne pa tudi zame, ki mi tek pomeni zgolj sprostitev parkrat tedensko, brez posebne želje še ob vikendih po cele dneve "divjati naokrog".
Se vidimo, ko se srečamo!