Narod športnikov

Po zanimanju za šport na TV je večina Slovencljev športnikov. Zelo veliko jih s kavča v družbi hmeljevega šestorčka ali še bolje z družbo v bifeju spremlja življensko pomembno žogobrcarsko dogajanje na umetnih zelenicah, mnoge osrečuje ali spravlja na rob obupa muhasto okroglo usnje (in pristranski sodniki) v športih  na parketu, brez formule itaq ni nič...zimsko spanje pa kratijo raznovrstni smučarji, pa hokejisti, drsalci... Vseskozi se nekaj dogaja, zlepa nikoli ni dolgčas.
Na srečo je vse več športnikov rekreativcev, ki se dvignejo s kavča in se začnejo s športom ukvarjati zares. Če pogledamo malce v zgodovino: včasih na kaj takega niso niti pomislili, saj navsezadnje ni bilo treba- dovolj so se zmigali pri svojem delu. Sedaj je v večini narava dela povsem drugačna (delo v pisarnah, za računalniki, življenje v mestih...) in je zadeve treba nekako uskladiti. Pa smo nekateri še vedno malce v dilemi: ko srečamo npr. kmeta, ki dela na polju, imamo skoraj slabo vest, medtem ko on razmišlja: a ta res nima nobenega drugega dela?
Vsak živi življenje, za kakršnega se odloči. Sicer ga kroji tudi usoda (npr. v kriznih časih...), lahko se bomo čez čas ukvarjali tudi s stvarmi, ki nam danes ne pridejo na misel ali pa se nam zdijo neumne, saj veste, zarečeni kruh. Če se trenutna situacija obrne na glavo, bomo pač morali pogedati še levo in desno za možnostmi.
Zaenkrat sem pa še vedno športnik s srcem, pa ne pred TV, pač pa na dveh nogah in v gibanju...

se nadaljuje...

LP