Še ena polovička (LM 2011)

Ponedeljek, 24. vinotoka 2011
Čudo neko- včasih materijala za pisat kolkr češ, drugič bi  pa po eni tekmi (LM) lahko pisal cele glorije, pa  nobene ideje, kaj napisat. Ampak brez poročila  ne gre. Torej zelo na kratko:

Tretja 21-ka v zadnjem dobrem mesecu in pol (brez posebnega vzhičenja, ker je ravno ljubljanska). Še ena tekma pač.
Sprememba je zgolj ta, da mi je letos jasno, da bi z mojo kilometražo za dva kroga plačeval prevelik davek in sem se po štirih letih (realno) odločil za polovičko. Če sem še malo bolj iskren: nisem se odločal med 42 in 21, odločal sem se med iti ali ne iti. Takole!

Tečemo
Na štartu bolj spredaj kot prejšna leta za 42. Namenoma. Na 42 ne smem dovoliti, da me potegne prehiter začetni tempo (lanska napaka). Na 42 je bila razlika med bruto in neto 20-30s, včeraj na 21 le 5s. 21-ka je bistveno hitrejša, brez taktiziranja, a še vedno "po pameti".
In je šlo, s pomočjo navijačev (ti so pomemben del zgodbe, zaradi katerega se sploh še splača priti v LJ na maraton!)...HVALA!
A sem bil zelo vesel, da sem po prvem krogu lahko zavil v cilj...še eden bi mi bil sedaj čisto odveč.

Žanjem, kar sem sejal 
Po pripravah, kakršne so že bile, sem bil mnenja, da še tretjo lahko obrnem v tempu 4 min/km (1:24:24) oz. v času ure in 24 min. Potem je šlo (v povprečju) za 6s/km hitreje in s končnim časom 1:22:15  sem zelo zadovoljen, prav tako pa s 5. mestom v kategoriji.
Med časi  na vseh treh (BAVI, Nemčija, LM) so majhne razlike, a je bila Ljubljana najhitrejša...

History
Na strani LM se da poiskati podatke o prejšnih nastopih na LM . Samo vneseš ime in priimek...(jaz sem se prijavljal včasih kot Vencelj, prej pa krstno- Venceslav).


Rezultati 2011 (zaenkrat še neuradni)

Kaj sledi?
Prijavljen sem za maraton v Crikvenici. Za celega, dva kroga. A bo treba še prej spet kako dolžino naredit.

Regeneracijski danes
Dopoldne služba, popoldne pa spet klanci, grape, brezpotja: za dušo in srce! 2 uri in pol.

LM 6606

Danes sem šel na Kongresni trg protestirat proti...ups...napaka...sem šel dvignit štartno številko za nedeljsko tekmo. Številka 6606, team NGU, majice letos črno- zelene- kontra kombinacija lanske + drugačen material na straneh (mislim, da so dobre majice), srečal nekaj znanih (sukar Marjan, Andreja in AVI...)...
Prej sem malo računal, da bi po zadnji septemberski 21-ki v Nemčiji dodal še nekaj specifičnih treningov na cesti in na stezi za hitrost, pa iz tega ni bilo nič: dan je krajši, veliko je bilo dela v službi ali pa doma (pravzaprav v Danjah), kadar je bil čas, je bilo pa srce tisto, ki me je vodilo v naravo, na poti in steze, pa tudi brezpotja. Med drugim sem zaključil svoj  letošnji projekt.  Bolj za veselje in užitek...in v nedeljo bom požel, kar sem sejal. Bomo videli...in se bomo videli!

Konec tedna

Tolk mi paše za konc tedna umaknit se v Danje, da sem v soboto izpustil nastop na 5000 m na stadionu v Kranju, za katerega sem bil že prijavljen.
Saj ne vem še, kakšno bo vreme naslednji vikend, a mi je Ljubljanski maraton kar malo odveč. Motnja...
Se vidimo...

Razmišljam naglas

Tek
Julij je bil neverjeten, tekel sem 33x; avgust je bil z 25-imi teki krepko nadpovprečen; september se je z 12- imi teki (od tega 3 tekme- 1500 m in polmaraton v Domžalah na Bavi ter polmaraton v Nemčiji- Tegernsee) pričakovano vrnil na povprečje.
Letos sem do sedaj odtekel 10 tekem, od tega nobene "klasično rekreativne"...Gorenjski pokal se je zaključil v soboto v Šenčurju, a letos nisem bil niti na eni tekmi...OK...nehajmo s tem, bilance bomo delali okrog novega leta...
Naslednjo nedeljo, 23.oktobra me čaka še tretja polovička, ljubljanska...
Hm, a maratona pa letos nobenega???
Oja, vsaj eden pa mora biti. Dolga prekinitev spet pomeni nov začetek, skoraj kot da bi bil prvi. In kot naročen se je pojavil tale...
 
Priprave
Obivankenobi je v eni temi na TF pisal: "časi, ko sem hodil na teke brez priprave, so že zdavnaj mimo...ker je cena previsoka...".
Moje priprave potekajo brez plana treninga, niti pomotoma niso podrejene bližajoči se tekmi ampak so bolj stvar trenutnega navdiha: prejšni teden sva bila v Danjah in logična je bila odločitev za jesensko izvedbo Obhodnice Ratitovec , prosto popoldne enega zadnjih "poletnih dni" pa sem izkoristil za zadnjih 5/48 točk v štirih zaporednih letnih časih!
Sobota, 8.10.: 2 uri 20 min klancev, grap, vzponov in spustov po brezpotjih;
Nedelja9.10.: 1 uro 40 min dopoldne + 1 uro popoldne, sami klanci, malokje možnost za "normalen tek";
Danes (ponedeljek10.10.): 2 uri 30 min: samo še stopnjevanje prejšnih dveh dni: dlje, več višincev, bolj intenzivno. Hudi vzponi, spusti kot "sneta sekira"...in užival sem. Najraje bi šel še enkrat gor, če me ne bi ujela noč...samo zato, da bi se lahko še enkrat spustil. Brez zavor...
In to so specifične priprave na ljubljansko 21-ko ter crikveniško 42-ko...
Kar bo, pa bo. Predvsem Crikvenica bo bolj v znamenju (prav tako vzeto iz zgoraj omenjene Borisove teme) neobremenjevanja s časom, pač pa v dokazovanju, da še zmorem. Itak, da zmorem, a prvo me je že nakajkrat pokopalo in lahko bi se že naučil...

Obhodnica Ratitovec v 4-ih zaporednih letnih časih

Saj ni kaj: sobota in nedelja prvi, "ratitovški" del obhodnice , potem sem samo čakal, kdaj bo čas in  (še) primerno vreme za akcijo...današnji dan se je pokazal za idealen in take priložnosti ne kaže zamuditi!
Malo prej iz službe, gasa na Soriško planino, parking...tek po makadamski cesti na Baško sedlo, levo proti Soriški planini, dodaten vzpon na Šavnik, nazaj na stezo, Možic- Slatnik- Lajnar- Dravh...5 vrhov, 5 žigov v krožni varianti...Slabi dve uri čiste uživancije!
Obhodnica Ratitovec v štirih zaporednih letnih časih je zaključena. Še dnevnik pošljem, da ga mi požegnajo in stvar je pri koncu. Začel sem 1. januarja.
Sem pa danes že spraševal na Soriški planini, če imajo slučajno dnevnike na zalogi. Običajno imajo, a sedaj jih je ravno zmanjkalo. Zadnjič sem jih nabavil na turističnem društvu, vzel sem vse, kar so imeli: 5 kosov...a nimam nobenega več. 
Če bi se komu zahotelo: Obhodnico se lahko opravi v enem kosu, lahko se jo podaljša, lahko v dveh delih ( nočitev!)...uradno je dolga 25 km, a v vsakem primeru se moraš vrniti na neko izhodišče in to ti zadevo lahko podaljša na dvakratnik...odvisno od variante...call me!
Današnjih 15 fotk 

Mejte se skrajno lepo, LP, vencelj 

Teža in šport

Nekateri imajo preveliko težo in bi radi hujšali, spet drugi mislijo, da so prelahki in bi radi na teži pridobili. Veliko je govora o idealni teži, meni pa se zastavlja vprašanje, kaj to sploh je,idealna teža. Ali imajo idealno težo tisti "zobotrebci", vrhunski tekmovalci na dolge proge ali npr. smučarski skakalci? Je idealna teža tista, ki jo imajo igralci v kolektivnih "borilnih" športih, kot so rokomet, košarka ali hokej? Tam igralec mora imeti maso, sicer ga odpihne...Ali je morda idealna teža tista, ki jo matematično s formulo izračunavajo "strokovnjaki"?
So idealne manekenke, ki štejejo za ideal lepote, v resnici pa spredaj nič, zadaj nič in daleč od lepega...?
Kaže na to, da je idealna teža individualna zadeva, najbolj odvisna od športa, s katerim se nekdo ukvarja. Pa tudi to velja le za vrhunske športnike, ki jim je ukvarjanje s športom edino v življenju.
OK., tudi rekreativni tekač lažje preteče neko razdaljo, če ne nosi s sabo odvečne teže, a so še drugi dejavniki...

Moj primer
Najprej malce v zgodovino: moja običajna teža okrog 76 kg se je v času služenja vojaščine spustila na 72 kg pri višini 184 cm. Nato se je počasi začela vračati in je obtičala na okrog 78 kg. Tako je bilo leta, sprememb ni bilo niti potem, ko sem pričel z rekreativnim tekom (pri dobrih 30 letih). Ko sem se potem pri 37 letih zaposlil pri sedanjem delodajalcu, sem pričel s terenskim delom. Pravi brezplačni fitnes: kvihtanje, stopnice z obremenitvijo...teža je šla (menda na račun mišične mase) na 82 kg in to je stalnica že 10 let. Spremembe ni niti po daljših (ultra) tekih, običajno je nekaj dni po tekmi celo za kg ali dva višja.Sem pa včasih po kakem "podvigu" že izgubil več kg na račun tekočine, a to hitro pridobim nazaj. Kolikšen je moj % maščobe ne vem, ker ga nikoli ne kontroliram. Ne znam pa si predstavljati, kako bi svoje delo opravljal z idealno maratonsko težo okrog 70 kg (raje malo pod)...
Tista teža, ko včasih za koga rečemo, da bi ga lažje nosili kot poslušali, je pa že drugo področje...hm, upam, da nisem kdaj med tistimi...   

(Gorsko) tekaški vikend

Umik...
tokrat že v petek popoldne.  Spodnje Danje. Dopoldne so strokovnjaki zaključili projekt ogrevanja "najinega štuka" (postavitev kamina na svoje mesto...) in firbec naju je vlekel gor, da nisva hotela več zamuditi časa do sobote zjutraj.
Sobotno dopoldne je zaznamoval v manjših krajih redek in zato za prebivalce toliko bolj zanimiv dogodek: šranga. (Spomini: jutri bo minilo 24 let, kar so jo postavili meni.)
Za popoldne pa je padla odločitev: z avtom do Torke, nato Romana (s Taro) počasi na Ratitovec, jaz pa s tempom naprej, "pobrat" najbližje žige Obhodnice Ratitovec . Gorsko- tekaško sem obdelal Kosmati vrh   ter planini  Klom in Pečana.
Čudovito vreme se je nadaljevalo tudi v nedeljo.  Za pot s Soriške planine čez Kačji rob, Kremant in Altemaver (žigi obhodnice) do koče na Ratitovcu sem rabil eno uro (markirana 3 ure) in za povratek 50 minut.
Lep trening, a ponovno se je potrdilo, da sem le tekač...hribi mi ne gredo od nog. Lahkotno čez skale in korenine, po planinskih poteh, ki so dovolj ravne za tek. Klanci pa eno samo matranje: hoja, grizenje kolen, v glavi pa vprašanja v stilu: kaj mi je tega treba. Na srečo pretehta čudovito okolje in krasno vreme.
Ja, še en del me čaka: hribi okrog Soriške planine. Če bo še vreme držalo in bi imel kako prosto popoldne, bi lahko obhodnico zaključil v kratkem...

Specializacija na 21 098

Mali maraton. 21 098 m. Zadnja leta sem na tej razdalji tekel zelo redko, lani enkrat, leto prej sploh ne...Sedaj sem se na polovičko skoraj specializiral. V nedeljo (18. 9. 2011) uspešen nastop na Tegernseelauf-u , štirinajst dni prej domžalski polmaraton na BAVI . Oba v tempu pod 4 min/km.
In sedaj sem se prijavil na 16. ljubljanski maraton . Dolgo sem se odločal, po obeh septemberskih polovičkah sem se odločil, da grem na LM, a le en krog. Letos sem več delal na hitrosti in je ta razdalja bolj primerna (resnici na ljubo bi bila glede na mojo kilometražo tudi zadnja tri leta bolj primerna kot pa maraton)...

Tegernseelauf 2011- tekaški izlet

Tekaški izlet AD Železniki, 17.9 in 18.9. 2011

Letos smo si za svoj "zaključni" izlet izbrali Tegernseelauf (D), tek okrog jezera, na katerem smo imeli možnost izbire med 10 km progo in celotnim, 21,1 km dolgim krogom.

1.dan smo se zapeljali do Chiemsee-ja in si ogledali grad  bavarskega kralja Ludvika 2. na otoku Herreninsel Veličastno...sicer pa brez komentarja...No ja, vodenje v slovenskem jeziku pa moram omeniti.

 Naš naslednji cilj je bilo jezero Tegernsee, kratek ogled proge in okolja ter prevzem štartnih številk v bližini glavnega prizorišča v mestu Gmund, kjer sta bila štart in cilj teka.
Nastanitev v 8 km oddaljenem Hausham-u, iztek, večerja, ponočevanje...se hecam: dan je bil naporen, naslednji nič manj, prav kmalu smo se spravili spat.

2. dan smo se kmalu po zajtrku odpeljali v Gmund. Po vroči sončni soboti je zvečer začelo deževati, zjutraj se je nekaj očitno pokvarilo in je vodno hlajenje delovalo izmenično, nekaj časa ja, pa spet ne...tam nekje med enajsto in 11.30, približno na polovici halbmarathona pa so remontarji zadevo učinkovito popravili in potem ni več nehalo nalivati.

Čipi so bili nalepljeni na številkah, zato so bile te trde in težke, sprva me je kar malo motilo, a kasneje sem imel dovolj opraviti s samim tekom in je šlo v pozabo. Drug problem so stojala, ki jih postavijo na štartni črti namesto preproge, da zaznavajo čipe. Ta stojala (vidijo se na temle filmčku z lanskega leta) še bolj zavirajo nemoten štart in so lahko razlike neto/bruto še večje...v rezultatih so na srečo neto časi. Pri meni je bilo razlike pol minute.


Tek
Od celotne "odprave" nas je teklo šest: dve tekačici in trije tekači na 10 km, jaz pa na 21,1 km. 
Slovenci smo lahko tudi v Nemčiji konkurenčni, med 747 tekači na krajši, 10 km progi je bil Brane absolutno 12., v kategoriji je zasedel 2. mesto; Iztok 29./ 5.;  Srečko 37./7.; Irena absolutno 70., med ženskami 8. in v kategoriji na 3. mestu, izkazala pa se je tudi Marina, na svojem prvem "resnem" nastopu je z rezultatom 53:50 zasedla 255. mesto med vsemi, 67. med ženskami in 18. v kategoriji. Bravo in čestitke vsem!
Na mali maraton se je podalo 2305 tekačev (po rezultatih), na progi z nekaj problematičnih vzponov v zadnjem delu proge, ne strmih, a dolgih, sem bil potem zelo vesel rezultata 1:23:41, kar je bilo dovolj za 20. mesto absolutno in 8. mesto v kategoriji. 
Rezultati in nekaj mojih fotk prvega in drugega dne...še najmanj je tekaških. Tekaške so pa na ogled tule. (vneseš štartno številko, naše so bile od 1279-1284).
In če kdo še ne ve: zeleno so linki...

Odmik od ultre

Okoliščine:

1. Pisal sem že o drugačnem pogledu na knjigo Deana Karnazesa Ultramaratonec. Sprememba mi je dala kar nekaj pozitivnega: motivacijo za več treninga (pogostost teka), malce borbenega duha...o čemer sem na blogu pisal že julija... Stranski produkt tega pa je bil tudi ta, da sem dobil potrditev, da ultramaratonec ne more biti vsak. Jaz nisem! Nisem pripravljen plačevati "ogromen fizični in čustveni davek", nisem pripravljen "vsakodnevno vstajati pred zoro in nabirati kilometre" in " v srcu mi ne gori močan ogenj, torej nima smisla poskušati!". (v navednicah so prilagojeni citati iz Ultramaratonca). Vse je vezano tudi na službo in vse ostale stvari, ki jih počnem oz. bi jih rad počel v življenju. Ni časa...predvsem služba ga vzame veliko, mi onemogoča planiranje prostega časa, pa še fizično naporna je.
2. Ultramaraton Celje- Logarska se je umaknil balkanskim atletskim veteranskim igram v Domžalah. Pa mi ni bilo težko. Logarska lahko počaka. Povečanje števila treningov, krajšanje razdalj in povečanje intenzivnosti so mi zlahka dvignili hitrost na nivo, s katerim sem bil po Domžalskih nastopih zadovoljen. Sedaj sem prešel v obdobje, ko mi je hitrost pomembnejša od razdalje. Letos nisem ponovil "kroga okrog Selške doline". Prekinil dvoletno tradicijo. Pa kaj? Nisem naredil Velike Krpanove poti. Pa kaj? Nikoli še nisem pretekel 100 km v enem kosu. Pa kaj? Ni pomembno. Vse lahko počaka! Spomladi sem bil na Formaratonu (88 km), bil na dveh trekingih- ultra, bil junija na GM4o...in sedaj je spet čas za kaj drugega...

Moje ukvarjanje z ultra teki

Nekaj let nazaj sem podlegel modnim smernicam ukvarjanja z ultrateki. Ni mi žal, ponosen sem, da poznam večino slovenske ultra smetane; ponosen sem, da sem tudi sam pretekel nekaj solidnih kilometraž (a brez pretiravanja). Vsaka čast ultrašem, a vsak človek (tekač) ima svojo pot, ki jo je treba spoštovati!
Trenutno ne najdem odgovorov, zakaj bi moral preteči 100-ko? Zakaj bi moral opraviti 3x ponovitev GM4o? Zakaj bi ponoči "lutal" po koroških vršacih ali kjerkoli drugje na kakšnih 24- urnih preizkušnjah?
Trenutno sem v nekem čisto drugem "fazonu", temu se prilagajam, na ultra terenih se pa vidimo kasneje, ko mi bodo spet v veselje.

Načela omejujejo človeka!

Frekvenca/dolžina korakov pri teku- 2. test

Po včerajšnem "malem testu" , štetju korakov na minuto, sem danes opravil še enega na stezi.
Sedaj sem dal več poudarka dolžini koraka.
Tekel sem kroge na 250- metrski stezi. Pri počasnejšem tempu sem v več ponovitvah to razdaljo premeril s povprečjem okrog 170 korakov. Potem sem tempo dvignil in en krog pretekel v času 43:33 s 144 koraki, kar pomeni dolžina koraka 1,73 m. Po krogu pavze sem tekel 2 kroga z malce počasnejšim tempom (47 s na krog), torej 500 m s časom 1:34. Korak se je po izračunu skrajšal za dobrih 7 cm, naredil sem jih 150 na krog (skupaj 300 korakov/500m). Podoben tempo sem imel zadnjič na 1500 m v Domžalah: 4:45 je tempo 3:10 na km, 1:34 x 2 = 3:08/km.
Za konec sem ponovil še včerajšno vajo: odštevalec na 1 minuto, potem pa štetje korakov/ minuto. V precej hitrem tempu (oval) je bilo število korakov enako včerajšnemu na cesti (pločnik)...

Frekvenca korakov- 1. test

Par dni nazaj sem na Tekaškem forumu v odgovoru Scooby-u obljubil, da bom naslednjič pri teku štel korake. Zares...za hec...
Frekvenca korakov igra zelo pomembno vlogo pri hitrost teka, zato se mi je to področje zazdelo zanimivo za raziskovanje. Tukaj bom pisal samo o mojem današnjem malem testu in ugotovitvah, ki sem jih povzel potem. Možno je, da so popolnoma napačne...
Današnji korak je potekal takole: najprej sem pretekel cca 6 km dokaj hitro, sprva počasi, potem sem tempo stopnjeval, se na 3. km ustavil, naredil nekaj vaj (moral bi jih vedno takoj po ogrevanju, a si skoraj nikoli ne vzamem časa. NAPAKA!), nato pa po isti cesti (saj druge ni) nazaj domov. Nato sem odštevalnik nastavil na minuto, meni je ostalo samo še štetje korakov. V prvem poskusu (rahlo navzdol) sem imel alarm na 176 korakih.
Nadaljeval sem po pločniku, ravnina. Ker je šlo le za minutni tek, sem tekel hitro, temu primerna je bila frekvenca: 97x 2= 194 korakov. 3 poskuse zapored ni bilo dva koraka razlike.
Za hitrost teka je pomembno optimalno razmerje med dolžino in frekvenco koraka, a o tem ne bom modroval, na spletu je izpod peresa strokovnjakov zapisanega veliko ne to temo.
Meni je v oči bolj padla velika razlika med prvim poskusom z rahlim spustom in naslednjimi tremi ravninskimi. Spominjam se, da je nekoč nekdo na TF izrazil mnenje, da se pri razgibanih tekih vzponi in spusti kompenzirajo (počasneje gor in hitreje dol) in v tem primeru naj bi bil pričakovani končni čas na enako dolgi ravninski ali razgibani progi enak (govorim predvsem o cestnih tekih!). Logika je v tem, verjetnost pa vseeno majhna. V spustih (seveda spet odvisno od naklona) zaradi konfiguracije terena podaljšujemo korak, a  zmanjšujemo frekvenco. Kakšna je možnost, da s tem podaljšanim korakom kompenziramo nižjo frekvenco???
Mislim, da bom v bodoče malo več delal na tem, to so šele prvi koraki...
Metode šprinterskega treninga (kako pridobiti maratonsko hitrost)

BAVI- 3. dan

Nedelja, 4.9.2011
Ura je šest, vstati bo treba. Kot da bi šel v službo. Pa ni to. V Domžalah potekajo Balkanske atletske veteranske igre in danes je (po nastopu na 1500 m v petek) na sporedu moja druga disciplina, mali maraton.
Ko sem prispel na stadion, so tam potekali boji na 800 m, na prijavnici in v okolici stadiona pa so se že zbirali tekači za 21-ko. Slovenci razdeljeni na modre in oranžne: prvi tečejo za BAVI, drugi za "Domžale tečejo".
Ob 9. uri nas je s strelom pištole na progo poslal domžalski župan.

Mali maraton

Svojo zadnjo 21-ko sem tekel lani na teku dveh mostov: Trboje- Zbilje- Kranj- Trboje. Bilo je vroče, čas sem imel okrog 1:26. Za danes sem imel  željo teči tempo 4 min /km, kar bi končno pomenilo 1:24:24, a so bile vmes dileme, kaj bo naredila vročina. Po tekih na TF 10-ki in petkovi 1500 sem vedel, da so mi julijski in avgustovski treningi vrnili nekaj hitrosti, drugo pa je hitrostna vzdržljivost in danes je bila na preizkušnji prav ta.
In potem se jaz, brihtna glava, spomnim držati tempo z Ladotom, ki je prejšni dan obrnil 10-ko za 36:22 (če sem si pravilno zapomnil), kar pomeni cca 50 s hitreje, kot sem jo jaz prejšno nedeljo. Lahko bi vedel, da je prehiter zame...na koncu je bil v cilju kot drugi v kategoriji približno 2 min pred mano, a smo dovolj garali, da sem tudi jaz s petim mestom in končnim rezultatom 1:22:34 zelo zadovoljen. Skoraj 2 min bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Še vedno jo lahko obrnem hitreje kot 4 min/km!


HB in krvni sladkor

Po izteku in tuširanju (oh, kako paše) sem na stadionu izkoristil še možnost merjenja hemoglobina in krvnega sladkorja. Problem nizkega hemoglobina se mi vleče že leta, tudi sedaj ni bilo nič drugače. 132 g/l ni kritično, a pri športnikih so zaželjene bistveno višje vrednosti. Na krvodajalski akciji bi me gladko zavrnili in to ne prvič.
Normalna vrednost krvnega sladkorja je 3,6 do 6,1 mmol/l, izmerili so mi 4,5...OK

2000 m Steeplechase

S tribune sem si ogledal teke na 2000 m z ovirami, suhimi in vodnimi. Naporna zadeva...zlasti, ko si enkrat star 60 ali 70 let. In sem jih spremljal s spoštovanjem.
V kakšnem stanju bom in kaj bom počel takrat??

Čestitke vsem atletom za nastope v Domžalah, predvsem dobitnikom medalj in tistim, ki vam je uspelo postaviti OR ali drug dosežek, ki vam pomeni nekaj posebnega!

BAVI- 1. dan

Tole bi lahko rekel, da je napaka v naslovu. OK, res je bil danes prvi dan balkanskih atletskih iger za veterane v Domžalah. Nekdo bi pričakoval, da bo sledilo izčrpno poročilo o celotnem dogajanju današnjega dne, a veliko več kot o svojem nastopu na 1500 m s štartom ob 16. uri (+ rahlo zamudo) ne morem pisati.
Na stadionu sem se pojavil malo pred prvim štartom ob 14. uri in si potem, ko sem opravil proceduro okrog prijave in dviga številke, ogledal nastope starejših kategorij na 300 m z ovirami in 400 m z ovirami. Nato sem se šel preobleč in ogrevat, ko sem se vrnil na stadion, je bilo do štarta še cca pol ure. Imel sem priložnost videti še nastope starejših kategorij (M60, 55, 50) na 1500 m, nato smo prišli na vrsto že mi.
V kategoriji M 45 nas je teklo 12. Na tako tekmo s točno izmerjeno razdaljo, brez klancev, večinoma (meni) neznana konkurenca...ne grem nastopat zaradi uvrstitve, bolj je važen čas in primerjava z redkimi nastopi na tej razdalji v preteklosti.
a) Sindrom četrtih mest (t.i. taetov sindrom) se je danes nadaljeval. V cilju je bil prvi reprezentant BiH (mislim, da Mahmić), drugi Mori Jože (slo), tretji Komel Branimir (slo), jaz na nehvaležnem četrtem (prijetno presenečen!);
b) kar je bolj pomembno: končni čas sem imel 4:45:61, točno po željah  in sikundo hitreje kot pred tremi leti na evropskem prvenstvu (EVACS 2008, LJ)! YES!!!
Pred, med in po tekmovanju sem srečal več znancev s tekaških tekmovanj, presenetili pa so me tipi, za katere sem vedel, da tečejo na 10 000 m...ker sem nekako mislil, da je ta disciplina na sporedu jutri, pa je bila že danes.
Jutri se bo dogajalo cel dan (med drugim tek na 5000 m), mene pa čaka le še mali maraton  v nedeljo s štartom ob 9.uri.

Manj teka

Če sem se še zadnjič hvalil s 33-imi julijskimi teki (in istočasno vedel, da to ne bo dolgo), je avgustovska bilanca že slabša. Tekel sem 24 x, kar pa je še vedno  približno dvakratnik običajnega meseca.
Vzrokov za to je več:
1) Dan je že krajši! Čez dan delam, v temi pa na cesti nimam kaj početi;
2) Namenska pavza oz. počitek zaradi tekmovanj;
3) Dokler tečeš redno, vsakodnevno, je to del življenja, običajna rutina. Ko začneš "zabušavat", večkrat prevlada pomanjkanje volje, težje se je spravit v superge...;
4) Prizadevava si, da bi še pred zimo dokončala nekaj stvari doma (oz. v Danjah), to pa vzame še proste popoldneve, kolikor jih je;

Ja, to je življenje povprečnega rekreativca, ki mu je tek ena lepših stvari v življenju, a še zdaleč ne edina.

Ni bolšga zadetka...

...kot TF 10-ka!
Lanski slogan, aktualen tudi letos. Edinstvena  tekaška prireditev, ki tudi rekreativcem nudi redko možnost nastopanja na atletski stezi. 62 moških in 22 žensk, razdeljenih v štiri "jakostne skupine", to je statistika 4. izvedbe.

 Majica Never give up
V Domžalah sem imel željo nastopiti v novi atletski majici Never give up,  pa sem po dogovoru z grb-om naredil rahel ovinek mimo njega...želja uresničena.

Kvantiteta in kvaliteta z roko v roki
Stvar je jasna. Konstanten trening zadnjih dveh mesecev je vendarle obrodil sadove.
Za desetko sem zelo previdno napovedal čas 38:59...po eni strani sem vedel, da je to lahko zelo ohlapno, a pred dvema letoma sem jo pretekel s časom 38:50 in...človek nikoli ne ve...
Prvim krogom v tempu pod 3:45/km (1:26 /krog) je sledila upočasnitev  (najslabši krogi 1:33), a z izjemnim pospeškom v zadnjem krogu (1:18) mi je uspel končni rezultat 37: 33 (lani 37: 56). Zelo zadovoljen, a smo ljudje pač taki, da vedno najdemo nekaj, kar nam vsaj malo zagreni dober vtis: odločil sem se, da bodo tokrat to tiste tri sekunde, ki predstavljajo presežek za končni povprečni tempo 3:45.

Izjemna družba
In če sem v prejšnem blogu napisal, da je TF 10-ka bolj družabni dogodek kot pa tekma, sedaj to lahko ponovno potrdim. Druženje na teku in potem na pikniku, srečanje starih znancev in spoznavanje novih...že zaradi tega je bilo vredno v Domžale.

Čestitke vsem tekačem in organizatorjem!

V Domžalah bom spet že takoj naslednji konec tedna, na BAVI... na naslednji, 5.TF 10-ki, se pa itak vidimo.

Dodajam še rezultate.

Tekmovalni ciklus

Od Gorskega maratona štirih občin nisem tekmoval. Pravzaprav tudi tam nisem tekmoval. Res je, da sem nastopil na tekmi, o tem, koliko sem tekmoval, bi se pa dalo razpravljati. No ja, precej hitreje sem ga verjetno obrnil, kot če bi šel kar tako.
In jutri se začenja nov tekmovalni ciklus. TF- 10 ka, ki pa je tudi bolj družabni dogodek, kot pa tekma. Po povečani tekaški kvantiteti v dveh poletnih mesecih mi ni čisto jasno, kaj se je dogajalo s kvaliteto in tako ne vem kaj dosti, kaj lahko pričakujem v Domžalah. O tem sem že imel solo razpravo...Karkoli bo že pokazala jutrišnja tekma, veliko časa za popravke ne bo.
Nedeljski 10-ki sledijo balkanske atletske igre veteranov, prav tako v Domžalah.  Naslednji petek ob 16. uri kratkih in hitrih 1500 m, v nedeljo ob 9.uri pa po dolgem času spet enkrat 21-ka. Zadnjo sem pretekel lansko poletje v Trbojah na teku dveh mostov.
Nato en teden pavza, za 18. september pa je na vidiku še en mali maraton...o tem pa več kasneje.

Aktiven zaključek dopusta

Sobota, nedelja, ponedeljek. Tri dni v Danjah. Sobota še delovna, nedelja...itaq ime pove, ponedeljek prazničen.

Grohar
V soboto čez dan smo še nekaj stvari premaknili, ob 18. uri sem pa šel na tek. Kam? Grem v Sorico, pogledat progo za Groharjev tek. Traso "okrog griča" poznam še od prej. V Sorici sem se ustavil pri Janezu. Kakšno naključje: ravno se je odpravljal na testni tek po progi, zmenjena sta bila z Markom. Pridružil sem se jima in skupaj smo naredili dva kroga. 8 km + 2x3= 14. Ni slabo.
Proga pa zelo lepa, sem kar užival. Med tekom sem celo opazil dva lepa jurčka...a kaj bi takrat z njima...

Poletna izvedba ali Obhodnica tretjič
V nedeljo zjutraj sva se z Andrejem odpeljala do Torke. Vzpon na Ratitovec in 2. del Obhodnice Ratitovec. Kosmati vrh, planini Klom in Pečana, Altemaver, Kremant in Kačji rob. Uspela! Nato pa še tek z Ratitovca v Danje, za smetano...
Obhodnica Ratitovec je tako padla še tretjič letos, manjka mi še jesenska izvedba. Kdaj in kako, v kakšni varianti in s kom, pa bo pokazal čas...
Albumu   s prvega dela obhodnice sem dodal osem novih fotk.

Gobe in pogled z druge strani
Ponedeljek bi bil čas počitka, pa sem šel bolj na izi. Vrnil sem se po dveh urah, našel jurčke, pa lisičke in par marel...Bil sem vrh poraščenega hriba na nasprotni strani grape, našel sem presek, nekakšno okno, da sem lahko fotografiral Sp. Danje z druge strani...

Med popoldanskim sprehodom pa na Rotku še presenetljivo zanimivo srečanje znanega ultra TF para...Slovenija je majhna, a zelo lepa...

Torek pa...ja, ja, to je pa že druga tema...

Gasa!

Obdobje počitka?? Neee!

Julij in avgust sta zame pomenila popoln preobrat, kar se teka tiče. Nikoli nisem tekel več kot 15 x na mesec. To so bili že dobri meseci, običajno je bilo to od 8-12x mesečno. Junija samo 4x. Potem sem stopil na plin: julij 33x, avgust do sedaj 13x. Ne vem še, kako bo naprej, dan se krajša, za nočni tek so pogoji zelo slabi. Poleg tega se bo pred bližajočimi se tekmami treba malo spočiti...
Bistvenega pomena je premik v glavi. Saj navsezadnje mi sploh ne bi bilo treba, imam že brez tega dovolj miganja, a sem tekač in zaenkrat ostajam. Tu pa mislim, da sta mi tista američana dala pravo oporo, potem ko sem ju začel brati pod drugo lučjo.
Postajam nekako bolj egoističen. Saj moram biti, naj se okolica (predvsem mislim na firmo) navadi na to, da imam tudi svoje interese, da rabim svoj čas za uveljavljanje le-teh. Vsak jih ima, narobe je, če se ne prilagajamo ampak se podrejamo eden drugemu...
Problemov z nogami kljub temu še nimam (a se ne bi rad prehitro hvalil ), bolečine v križu so pa itak že stalnica, del mene in sem jih vajen. No, tako, kot me je zgrabilo zadnjič v Barbarigi, me že dolgo ni, a tudi tako hitro minilo še nikoli. Tudi sedaj je bolečina prisotna, sem par dni kopal krompir...

Ali zaradi novega pristopa postajam boljši (hitrejši) tekač?
Ne vem še! To bodo pokazale tekme.
Kot prvo: glede na teke v zadnjem času in odsotnost s tekmovanj je prav veliko nisem več imel. Nekaj sem je prav gotovo ponovno pridobil, koliko v primerjavi s prejšnimi leti, pa ne vem.
Vsi vemo, da stalno enakomerno prestavljanje nog v še večjih količinah ne prinese boljših rezultatov, da telo potrebuje nove, močnejše dražljaje, ki ga ponesejo čez sedanji, obstoječi prag.
Tudi leta naredijo svoje: za solidne rezultate bo treba vlagati vedno več. Zavedati se moram, da so časi OR mimo.
Zelo prav bi mi prišla testna tekma, a se mi ne da. V nedeljo nekateri odhajajo na 12 km tek v Avstrijo, v ponedeljek je Kranjskogorska desetka...jaz se raje umaknem v "svoj svet"...
In potem bo, kar bo! Kmalu...

Prijetno s koristnim

Dopust vedno izkoristim za tek. Rad spoznavam kraje in okolico, kjer se nahajam in mislim, da je to najlaže, če sem peš.
Začetek julija sem tako spoznaval Vrbnik na otoku Krk, sedaj pa širšo okolico Barbarige. Tam smo bili že večkrat, tokrat smo bili spet po štirih letih.

Tek
V enajstih dneh sem tekel 15x. Prva dva dneva sem 30-im julijskim tekom dodal še tri. Četrti dan zjutraj sem naredil "tehnično napako". Po cca 40 min teka sem šel zaplavat. Ko sem potem tekel naprej, se mi je pojavila bolečina v križu, ki mi je zelo okrnila gibanje. En dan nisem tekel, šel sem spet šesti dan popoldne, sprva previdno in s strahom, ki pa se je pokazal za "v sredi votlega, okoli ga pa nič ni". Steklo je brez problemov!
Poznavalci so mi kasneje povedali, da se po teku moraš ohladiti, preden greš v vodo. ("Ja, zakaj pa misliš, da je na tri in duatlonih vedno prej plavanje kot tek?")
Moji ukrepi, ki so me postavili na noge v dokaj kratkem času:

• Masaža z Ice power gelom;
• Nekaj, kar je na videz v nasprotju s prvim: tuširanje (ogrevanje) z vročo vodo;
• Lekadoli;
• Čeprav težko, pa vendarle: izvajanje gibalnih vaj za hrbet in trebušne mišice.

Kaj od tega mi je pomagalo, ne morem reči, važno, da mi je! Ko sem spet tekel, sem bil presrečen, nato sem tekel vsak dan, včasih tudi po 2x dnevno.


Kje sem tekel in kaj sem videl?
Krasna tekaška varianta gre skozi bližnjo vas Betiga mimo krasnega posestva Meneghetti. Razvoj stancije spremljam že od samih začetkov, ko so posadili prve oljke, danes je že pogled na lepo urejene nasade oljk in vinograde veličasten. Mimo vodi makadamska cesta, ki te pripelje do kampa Colone. Tek skozi kamp, vračal sem se ob obali, a ta varijanta ne bi bila všeč tistim, ki raje tečejo po urejenih poteh. Stopničaste skalne plošče, kamnita obala..."gorski tek po ravnem".
Na severu se nahaja kraj Bale . Tja sem tekel po (večinoma) makadamski cesti. Tik pred krajem stojijo ostanki bivše predelovalnice tobaka (zaprta 1967)...Sprehod skozi stari del mesta...
Tek do cerkvice sv. Foške...
Istrski kažuni, arheološki ostanki...na tem blogu  je veliko o tem. Seveda sem si večino ogledal.

Še nekaj fotk!