torek, 24. december 2019
četrtek, 7. november 2019
petek, 4. oktober 2019
petek, 12. april 2019
nedelja, 3. februar 2019
S pravo opremo na pot
Predvsem v zimskem času je pomembno, kako se opremimo za na pot, pa naj gre za tek ali pa pohodništvo. Vlogo igrajo številni dejavniki, torej kam gremo (cesta, tek ali hoja po uhojenih oz. zgaženih poteh v naravi, pobeg "v divjino", kjer je večkrat treba gaziti na celo ali pa morda v visokogorje), upoštevati je treba poledenelost poti, pa načrtovano trajanje dejavnosti...
Pri odločanju se kar precej lahko zanesemo na zdravo pamet, kot opomnik pa nam lahko služijo številni članki s tega področja, kot npr. tale za zimski tek ali pa izčrpen prispevek o zimskem pohodništvu na spletni strani PZS.
Moja včerajšnja dilema ni bila tako resna.
V jutru, kakršno je bilo, megleno, pusto, deževno, sem se že zbudil zoprn. Že vnaprej je kazalo na dan, kjer bo ob zaključku pod črto pisalo "nič od nič". Praznina. Tega si ne smem dovoliti. Kljub dežju se moram prisiliti, da grem ven, da dam vsaj majhen prispevek v statistiko tistih 10 % na zraku preživetega časa dnevno, v nasprotnem primeru bo razpoloženje šlo samo iz slabega na slabše.
Ko sem se odpravljal od doma, nisem še točno vedel, kam bom šel in koliko časa bom imel voljo hoditi. Padal je dež, lahko bi šel po cesti npr. proti Prtovču, izven cest je bil pa teren razmočen, še nekaj snega ali pa blato. Spodaj sem se ustavil pri avtomobilu in odločal sem se, ali vzeti iz prtljažnika pohodne palice ali dežnik. Vse ne gre, roki sta le dve. Odločil sem se za dežnik.
Potem sem šel po cesti proti Prtovču, pa sem se ceste do prve ride že naveličal in jo ubral po stezi za Draboslovico in naprej na Prtovč. Dež je po 10 minutah ponehal, palice bi mi pa v tistih razmočenih klancih prav prišle, pa tudi višje, ko sem gazil na celo bi šlo lažje.
Ampak zadeva mi je postala všeč, zato sem iz Prtovča nadaljeval po LPP proti Novaku in se na izhodišče spustil čez Kres. Slabih 18 km in dobre tri ure "zračenja". Tole je zabeležil sports tracker.
Nekaj sem naredil zase, predvsem pa je zelo ugodno vplivalo na razpoloženje,
Pri odločanju se kar precej lahko zanesemo na zdravo pamet, kot opomnik pa nam lahko služijo številni članki s tega področja, kot npr. tale za zimski tek ali pa izčrpen prispevek o zimskem pohodništvu na spletni strani PZS.
Moja včerajšnja dilema ni bila tako resna.
V jutru, kakršno je bilo, megleno, pusto, deževno, sem se že zbudil zoprn. Že vnaprej je kazalo na dan, kjer bo ob zaključku pod črto pisalo "nič od nič". Praznina. Tega si ne smem dovoliti. Kljub dežju se moram prisiliti, da grem ven, da dam vsaj majhen prispevek v statistiko tistih 10 % na zraku preživetega časa dnevno, v nasprotnem primeru bo razpoloženje šlo samo iz slabega na slabše.
Ko sem se odpravljal od doma, nisem še točno vedel, kam bom šel in koliko časa bom imel voljo hoditi. Padal je dež, lahko bi šel po cesti npr. proti Prtovču, izven cest je bil pa teren razmočen, še nekaj snega ali pa blato. Spodaj sem se ustavil pri avtomobilu in odločal sem se, ali vzeti iz prtljažnika pohodne palice ali dežnik. Vse ne gre, roki sta le dve. Odločil sem se za dežnik.
Potem sem šel po cesti proti Prtovču, pa sem se ceste do prve ride že naveličal in jo ubral po stezi za Draboslovico in naprej na Prtovč. Dež je po 10 minutah ponehal, palice bi mi pa v tistih razmočenih klancih prav prišle, pa tudi višje, ko sem gazil na celo bi šlo lažje.
Ampak zadeva mi je postala všeč, zato sem iz Prtovča nadaljeval po LPP proti Novaku in se na izhodišče spustil čez Kres. Slabih 18 km in dobre tri ure "zračenja". Tole je zabeležil sports tracker.
Nekaj sem naredil zase, predvsem pa je zelo ugodno vplivalo na razpoloženje,
 |
| Tukaj se združita "moja" varianta in markirana iz Škovin z izhodiščem za cerkvijo v Železnikih |
 |
| Pogled proti Martinj vrhu |
 |
| Prtovč |
 |
| V grapah je veliko vode, prehod čez tole mi je delal nekaj problemov, potem sem jo preskočil z malce več vode v čevlju... |
 |
| Za Novakom, pogled proti Dražgošam |
petek, 11. januar 2019
144 minut niti ni tako malo
Smo generacija, ki živi v zaprtih prostorih!
Pred časom je zakrožila informacija, da človek večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih, kar pravzaprav ni nič novega. Lahko smo prebrali podatek (klik), da zunaj preživimo le 10% časa, da je notranji zrak lahko tudi 5x bolj onesnažen kot zunanji in da ni problem le v tem pač pa tudi v pomanjkanju dnevne svetlobe...in tako naprej (preberite si na zgornji povezavi). Že prvi podatek, ki pravi, da smo zunaj le 10 % časa, ostalih 90% pa noter, bi na prvo žogo lahko označili za šokantno...dokler se ne lotimo preračunavanja:
24 ur x 60 minut= 1440 minut. Dan ima 1440 minut! 10% od tega je 144 minut, to je 2 uri in 24 minut. To pa navsezadnje niti ni več tako malo. To pomeni povprečno skoraj dve uri in pol gibanja na svežem zraku dnevno in če nimaš ravno službe, ki se opravlja pretežno zunaj ali pa zagrizen rekreativec z dovolj volje, predvsem pa dovolj prostega časa, je teh povprečnih 10% nedosegljivih.
Pred časom je zakrožila informacija, da človek večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih, kar pravzaprav ni nič novega. Lahko smo prebrali podatek (klik), da zunaj preživimo le 10% časa, da je notranji zrak lahko tudi 5x bolj onesnažen kot zunanji in da ni problem le v tem pač pa tudi v pomanjkanju dnevne svetlobe...in tako naprej (preberite si na zgornji povezavi). Že prvi podatek, ki pravi, da smo zunaj le 10 % časa, ostalih 90% pa noter, bi na prvo žogo lahko označili za šokantno...dokler se ne lotimo preračunavanja:
24 ur x 60 minut= 1440 minut. Dan ima 1440 minut! 10% od tega je 144 minut, to je 2 uri in 24 minut. To pa navsezadnje niti ni več tako malo. To pomeni povprečno skoraj dve uri in pol gibanja na svežem zraku dnevno in če nimaš ravno službe, ki se opravlja pretežno zunaj ali pa zagrizen rekreativec z dovolj volje, predvsem pa dovolj prostega časa, je teh povprečnih 10% nedosegljivih.
Naročite se na:
Objave (Atom)