Pa jo končno imamo, pravo zimo. Zimo s primerno količino snega, sicer (vsaj zaenkrat) ne prav "strupeno mrzlo", pa vendarle...zimo tako kot "mora bit".
Napisal sem "končno", kot da bi jo komaj čakal, kot da bi jo hudo pogrešal, kot da bi si sneg res zelo želel...pa je že iz zadnjega (in verjetno še kakšnega prej)
spletnega zapisa razvidno, da temu ni tako. Enostavno, tudi jaz lahko pritrdim mnenju, da je prava zima pač tista z veliko snega in tudi mraza, tako je v tem okolju od nekdaj bilo...Vremena ljudje na srečo še ne moremo "rihtati" (to bi bila šele katastrofa), vzeti moramo takega kot nam ga dajo, izbiramo pa sami med dvema variantama: v "neprimernem" vremenu se lahko "zabubimo" ali pa ga sprejmemo in Živimo naprej!
Pri aktivnih prva varianta ne pride v poštev. Morda kak dan gre mimo, kak dan nas postavi na pavzo...pavzo, ki jo v resnici rabimo, pa sami tega ne priznamo in se ženemo naprej. Narava poskrbi...
V soboto sem bil na terenu. Obiskal sem svoj "srčni hrib". Iz Češnjice v Kališe ter po cesti na Sv. Križ. Spodaj snega (merjeno na odprtem terenu) okrog 30 cm, pod Kališami dobrih 40, zgoraj pa okrog 55. Zadnji del sem pregazil, presenetilo pa me je, da je bila pregažena že tudi steza po "tahudem klancu" iz Selc. Lahko ugibam, kdo je bil junak?
Po tej sledi sem se spustil v Selca in za Soro na izhodišče. Vsega 8,5 km, 550 višincev...kar je bistveno več kot ležati na kavču. Predvsem pa neizmerno uživanje ob gibanju v čistem naravnem okolju.
Lep zimski krog
Danes sva šla z Romano skupaj. Sama, brez Tare. Shih.tzu ni pasma za "resne" pohode. Zimske razmere ima raje kot poletno vročino. V boljših časih je šla večkrat z nama v hribe, a ima hitro dovolj...sedaj je stara že 11 let in je ne obremenjujeva več.
Torej sva šla sama, nič dlje kot na Hujsko. Ne direkt, malce naokrog, toliko da se je nabralo za dobrih 5 km v dobri uri in pol "gibanja v naravnem okolju". In srečanja, druženje, pogovor...
Tole je ta krog
|
Sv. Križ v megli 3. februar 2018 |
|
Na Kresu 4. februar 2018
|
Januarske številke
V januarju sem bil "na terenu" 9 krat, naštel sem 120 km, torej v povprečju dobrih 13 km. Najdaljša tura je bila dolga 25,5 km. Itaq da ne gre za tekaške kilometre, pač pa za pohodno- tekaške ture z veliko višinskih metrov, tako vzpona kot spustov.
Vse skupaj ni prav veliko. Pravzaprav je še vedno bistveno več kot pri večini. In, če potegnem črto, tele moje razdalje so popolnoma na nivoju številnih let, ko sem se zelo aktivno tekmovalno udejstvoval. Mislite, da sem šel na ultra tekme s kaj večjo kilometražo? Ne! Največkrat je kilometraža ene ultre presegla celotno mesečno kilometražo. Za dodatek se lahko zahvalim službi.
In zdaj naj se obnašam "letom primerno"? Kaj naj bi to sploh bilo?
LP