Ljubljanskega maratona 2017 dan...

 Nikoli ne reci nikoli

Zgodnje dopoldanski klic na 031712306, to je avtomatska vremenska postaja Ratitovec, me je hitro prepričal, da kakšnih vrhov danes ne bom osvajal. Hitrost vetra 14 m/s v sunkih do 21 m/s, kar moramo za preračun v km/h  množiti z 3,6 in temperatura zraka 1°C. Pa vendar, en krog bo pa treba narediti.

 Vzpon iz Spodnjih Danj na Danjarsko planino, naprej na Soriško planino, po kolesarski progi na sedlo med Lajnarjem in Dravhom, spust po markirani stezi v Sorico in povratek na izhodišče. 

In spet nekaj "telovadbe" z napravami: kaže, da sem na sedlu nekako pomotoma pritisnil "pavzo" in to opazil šele spodaj pri starem seniku- sedaj na karti kaže, kot da sem tiste serpentine na spustu (od šestega km dalje) preletel po zraku v direktni liniji...👀... takole !
 Če se prav spomnim, sem do sedaj v tem delu vedno šel gor, sedaj prvič dol.

Soriška planina

Sorica

 Rokavice bo treba začeti uporabljat. Prste imam zelo občutljive, pa ravno danes sem se domislil, da bi šel s palicami. Vse OK, ampak potem niti ne moreš dati rok v žepe in me je na Soriški planini že pošteno zeblo. Med "jagrsko debato" v brunarici sem se vendarle ogrel in v nadaljevanju nisem več imel tega problema.

Tako, pa je šla še ena maratonska nedelja mimo brez mene, ampak: narava, mir, tišina, čist zrak...svoboda; vse to je neprecenljivo in vredno veliko več kot gužvanje po ljubljanskih ulicah, začenši z logističnimi problemi, pa hitenje za minutami in sekundami, nabijanje po asfaltu...

 Pa bom raje nehal, ker vrag si ga vedi, kdaj me bo spet zagrabilo. Nikoli ne reci nikoli, saj veste, "zarečenega kruha se največ poje"!

LP, vencelj

Igračkanje s tekaško/pohodniškimi aplikacijami

 Ljudje smo postali odvisni od naprav. Celo iz tako preproste dejavnosti, kot je tek, smo naredili znanost. Pa se kdaj vprašamo, kaj  v resnici rabimo in kaj je zgolj izpolnjevanje želja oz. kaj "moramo" imeti, ker je pač  "v trendu" in ker "imajo vsi". 

 Povsem iskreno: kar  rabimo je le par superg, da nismo bosi (pa še tu bi lahko kdo oporekal) in nekaj kosov oblačil, da nismo nagi...za vse ostalo bi lahko rekli, da je krama...žal zelo draga krama. Proizvajalcem in trgovcem jo je uspelo spraviti v zavest tekačev kot "nujno". Dejansko obstajajo tekači, ki so od teh naprav tako odvisni, da so npr. brez športne ure povsem izgubljeni. 

 Na to nihče ni povsem imun, tudi jaz ne, čeprav sem bil vedno znova deležen najmanj čudenja, ko sem šel na tekmo (tudi maraton) brez ure in to še vedno počnem. Podatek o dolžini proge (trase) sem dobil v razpisu, izmerjen čas bo v rezultatih...kaj sploh še rabim?

  Ja, morda pa vendarle, za domačo rabo. Ne štoparica, srčni utrip, tempo...to mi ni pomembno. Rad pa vem, koliko kilometrov naredim na svojih turah in za to mi povsem zadostuje ena od aplikacij na telefonu, pravzaprav sploh ni važno, katera...Zanimivi podatki, pa še vedno le to, kar sem napisal v naslovu: igračkanje.

 Tako sem se letos igral z dvema, sports trackerjem in mapmyrun, razlike, ki sem jih opazil "na prvo žogo" so 1) presenečenje, da sports tracker izračunava porabo kalorij in ne spomnim se, da bi prej kaj vprašal po podatkih glede teže in višine, kar naj bi bila ena od osnov za izračun tega podatka...mapmy run to ima, 2) mapmyrun ima za razliko od sports trackerja tudi števec korakov...drugih odstopanj pa zaenkrat še ne. Zadnjič sva z Markom na Blegoški turi uporabljala Marko prvega in jaz drugega in bistvenih razlik v podatkih ni bilo...

 Bolj zanimivo je postalo ta teden, ko sem, spet zgolj za igračkanje, dodal še pedometer, aplikacijo za štetje korakov, porabo kalorij in tudi...hm, na meni neznan način merjenja razdalje. 

 Testiranje in primerjava na terenu

 Bom za primerjavo navedel samo današnjo aktivnost in primerjavo med mmp in tole "kvazi pogruntavščino". Torej:

Map my run mi je na poti iz Železnikov čez Kres mimo Novaka na Jesenovec, spust po cesti na Prtovč, nadaljevanje mimo Draboslovice nazaj v Železnike nameril 17,8 km, dobrih 1000 m višincev, 24 400 korakov, porabljenih 1200 kalorij v dobrih 3 urah in 3/4 (klik na tehnikalije ), pacer pa 20 000 korakov (4400 razlike!), 13 km (skoraj 5 km razlike) in 520 kalorij (700 razlike). Seveda so mi dejanske razdalje že od prej dokaj jasne in vem, kdo je v tej igri "lažnivec"...čaka ga še par preizkusov za primerjave in nato odhod na smetišče zgodovine.

 Ja, današnja zgoraj opisana tura je bila kar zanimiva. Dopoldansko vreme še odlično, le ozračje nekam megleno, tako da za fotke ni bilo kaj prida.

 Na Novakovem griču sem bil v tem tednu trikrat, prvič sam, drugič sva šla z Romano, danes spet solo. Vsakič po drugih poteh, vedno krožno, po eni gor, drugi dol. Zadnja leta je nastalo toliko gozdnih vlak, da se vedno znova najdem pred odločitvijo, kam naprej ali nazaj, levo proti Dašnjici ali Podlonku, desno v Rudensko grapo ali naravnost proti Jesenovcu in Kosmatemu vrhu. No, če grem popoldne po službi je sedaj treba računati tudi na temo, danes nisem imel nobenega plana, do kje...pa sem imel čas in voljo za malce podaljšanja...pa vendar ne prav na Ratitovec. Sem bil doma ravno pravi čas, da sem še skuhal kosilo, preden je prišla Romana iz službe.

 O medvedu pa ne duha ne sluha. Itaq!

Ja, s fotkami danes ni bilo nič, posnel sem jih le nekaj v okolju, v katerem res uživam: gozd, mir, tišina...svoboda!

Prtovč in Ratitovec

 

Podlonk

Železniki

To je to za danes, LP, vencelj!

Dražgoška tura

Regeneracijski pohod po včerajšnji daljši turi in istočasno kurjenje presežne prejete energije na pojedini po krstu vnuka

 Torej, popoldne sem jo pičil iz Železnikov v Kališe, pa na Površnico, v Dražgoše in v Jelenšče (najvišja točka), po poteh za vasjo do stare cerkve in skozi Rudno v dolino.
 Je blo tok fajn, da bi kar vlekel, če me ne bi preganjala tema.
 11 km, 890 kcal... klik za detajle.
Narava je še čudovito jesenska, čeprav počasi izgublja svoj čar...listje dobiva bolj enotno, rjavo barvo, kar ga še ostaja na drevju, ampak ne bo več dolgo.

 Slikce:

Less talk, more action!

se vidimo, LP, vencelj

Kar peš od doma na Blegoš

Tega ljudje običajno ne počnejo. V glavnem se za osvojitev nekega hriba zapeljejo do najbližje izhodiščne točke...
Danes pa sva se z Markom odločila za Blegoš z izhodiščem od doma, iz Železnikov.
Staro reklo "ko rano ustaje rano dan zajebe" ob dobri vremenski napovedi ni prišlo v poštev, startala sva torej ob 6. uri izpred pošte, sva si  pa na poti skozi Studensko grapo in pri vzponu na Golico še pomagala z lučkami.
Z Golice sva pot nadaljevala v kontra smeri Ultra pušeljca skozi Martinj vrh in do Črnega Kala, tam pa sva se odločila za direktni grebenski vzpon na vrh Blegoša. Spust mimo koče, nadaljevanje na Slugov grič, spust v Potok in do davškega mosta, nato pa v Sušo in za Soro nazaj v Železnike.
Slabih 5 ur bruto, dobrih 31 km, dobrih 35 tisoč korakov, 2400 kalorij, nekaj fotk, lepo in koristno preživeto dopoldne... neprecenljivo!
Map my run detajli!

Jutranja megla v dolini

V Martinj vrhu

Na bunkerju na stezi proti Črnemu kalu

Slugov grič

Zali log

Suša 

Podobe jesenske narave

 Pošteno smo že zakoračili v jesen, narava se odeva v jesenske barve, listje odpada...

 Če mene vprašate, so vsi letni časi lepi: "zimska idila", spomladansko prebujanje narave in vroča poletja...pa vendar je morda še vedno najlepše v času, ko je narava vsa pisana v čudovitih jesenskih barvah, čeprav je dan vse krajši in bi lahko rekli celo, da je to čas "odmiranja". Ampak s tem se ni za obremenjevati... poglejmo raje lepšo stran!

 Danes sem se se šel v Danjah malce zmigat, naredil sem nekaj fotk, nabiral jurčke in prvič preizkusil aplikacijo map my run.

 Jesenske podobe

Letos je v gozdu neverjetno veliko rdečih mušnic. Večkrat sem že slišal, da tam, kjer rastejo mušnice, rastejo tudi jurčki. Zadnjič pa me je presenetil znanec z obratno izjavo, da "sedaj so pognale mušnice kar pomeni, da jurčkov ne bo več". Potem pa bodi pameten!? 

Jaz, po svojih izkušnjah, lahko pritrdim prvemu mnenju, že velikokrat (tudi danes) se je izkazalo za pravilno. Seveda je jurčkov bistveno manj kot mušnic, najbolj preprosta razlaga bi lahko bila, da jurčke pobirajo vsi, mušnic pač nihče.  

 Mapmyrun

 Zadnje čase sem uporabljal aplikacijo sports tracker, prejšnji teden pa sem namestil še map my run in ga danes prvič preizkusil...šlo je za "en nepomemben krogec" in sem si privoščil prvo testiranje oz. preverjanje delovanja. Številk ne glejte: v dveh urah komaj tri kilometre in pol, ampak...nabiranje kilometrov ni bil cilj današnje aktivnosti. 9323 korakov po klančku gor, po kalnčku dol...

 Izgleda pa takole!


  LP, vencelj

Kje je medved?

 Današnja tura je zame pomenila majhno spremembo: eno so bili obmorski pohodi v dvoje, drugo je večurno gobarjenje po težko prehodnih terenih, kjer že "vsi normalni" odnehajo, povsem nekaj drugega pa so ture "na škrge" v kombinaciji gozdnih cest, vlak, poti, steza in brezpotja, tekaških ravninskih delov in strmih "vertikal" vzponov in, seveda, treba je tudi dol- miks je povsem enak, le v obratni smeri.
 Spremembo sem potreboval:
1) Že od slo trail 25-ke v Postojni nisem naredil ničesar "na škrge", ničesar bolj intenzivnega, ničesar, kar bi pognalo srce in poglobilo dihanje...;
2) Gob bo za letos dovolj. Vedno jih nabiram samo za lastne potrebe, nabirati jih je res lepo (itak se zmigaš, če kaj dobiš je pa to samo +), sedaj sem se pa odločil, da tudi če jih vidim, jih pustim. In sem šel kot furmanski konj, pa kljub temu videl kar nekaj gob...pobral pa nisem nobene!
3) V zadnjem času je bilo v našem koncu nekaj hrupa okrog medveda, menda so ga nekateri videli zelo blizu. Nekaterim to zadostuje, da v gozd ne gredo več. Imam željo srečati ga enkrat nekje v naravnem okolju, pa do sedaj te sreče še nisem imel, ne glede na to, koliko časa tam preživim. Kaže da, kdor ga išče, ga ne najde...
 Pa drugič.😆

 

 Še kakšna tekma letos? Morda pa res, ampak zaenkrat še nič konkretnega. To bom reševal sproti.

 In za konec...brez glasbe ne gre...ne pozabimo na odličen (ja, to lahko rečem že vnaprej) koncert Nicka Cave-a in njegovih The Bad Seeds v hali Tivoli 30. oktobra...menda že razprodano. Karte imam in se že veselim!😀

Tudi jeseni je lepo na morju

 Ali pa še lepše kot v sezoni. Če se samo spomnim na poletno turistično gnečo, pa na vročino, ko ne preostane drugega, kot da se nekako odvlečeš do vode, da se ohladiš, drugega pa itak ne moreš početi...še spati se ne da normalno.
 Je pa med sezono in izven nje veliko odvisno od sreče z vremenom in midva sva jo imela.
 Za najin kratki, petdnevni dopust v Strunjanu sva se odločila z razlogom: sama (le psa sva vzela s sabo), brez pompa in velike žurke, na svoj način, sva praznovala lep jubilej, 30. obletnico poroke.
 Kaj bova počela? Hodila! In takoj se porodi sto in ena varianta...Slovensko primorje je lahko zelo zanimivo za peš raziskovanje, ponuja veliko tistega, kar v sezoni niti ne pomisliš.
 Ampak vozila se ne bova, izhodišče bo "od doma"- "domov".
 Prvi dan krogi po okolici: Stjuža, strunjanske soline, križ, klif itd. Itak nama je po prihodu in nastanitvi ostalo le popoldne.
 Naslednji dan sva se odpravila po obali na obisk do znancev v Fiesi s povratkom čez Pacug (btw.: na tej lepi poti sva po dolgeeeem času naključno srečala starega znanca s Tekaškega foruma, Vlajka!), popoldne sva bila pa na plaži. Dovolj toplo, da sva lahko plavala!
 Strunjan- tunel- Portorož- Piran- Fiesa- Pacug-Strunjan je bila trasa tretjega dne, seveda lepo na izi, vzela nama je dobre tri ure in pol časa (s postanki), sva pa uživala, kar je najbolj pomembno. Namerilo nama je dobrih 14 km, popoldansko plavanje v morju pa je bila primerna ohladitev in pika na i.
 Potem se je vreme sicer skvarilo, pa to ni bila ovira za naslednji pohod...Zahod, gledano iz Strunjana, sva osvojila, logična odločitev je torej proti vzhodu: po dolini (del "porečanke- parenzane") skozi tunel, spust do Simonovega zaliva, vzpon na Belvedere, po markirani poti (del E6) do strunjanskega križa in nazaj na izhodišče...skupaj dobri dve uri, 11 km.
 Popoldne pa v terme Krka, v bazen. Znotraj je skoraj savna, voda na 32, zunanji bazen pa dobro ohladi, zlasti če moči tudi iz neba. Sem kar menjal...menda je menjava topla/hladna kopel zdrava. Danes že lahko rečem, da je verjetno res. Počutje odlično!

Sports tracker. Imel sem ga, nekaj časa. Potem sem program zabrisal...in ga sedaj ponovno namestil. Tako imam vsaj nekaj gradiva iz drugih dveh pohodov. Tehnikalije, sled, fotke...

Tole je prva! in eto, na tej povezavi še druga!


 Ste opazili, da tokrat nisem tekel nič?! Res je, skladno z namenom najinega dopusta...nobenega egoizma!
 No, če bi opisanim turam dodala še pasje sprehode, pa plažo in še kaj, sva dnevno delala po 15 do 20 km. In na koncu rečeva, da sva imela zelo lepo, enkratno in čudovito praznovanje!!

 Enih par za pokušino:

 Strunjanski kakiji so polni, ampak bodo zreli šele konec oktobra oz. začetek novembra. Sva si pa nabavila zalogo olivnega olja in, seveda, za pokušino refoška. Na zdravje!


 In za konec...ne morem mimo glasbe. Žal žalostna vest smrti Toma Petty-a. No, verjetno ga marsikdo ne pozna, za pokušino je na gornji povezavi nekaj najbolj znanih komadov.

LP