nedelja, 19. april 2015

Dva meseca do GM4O in UPT

S 1. januarjem 2015 so se odprle prijave za  Ultra Pušeljc Trail. Za svojo prvo 100 kilometrsko tekmo sem se prijavil 4. januarja kot 73-i. Sedaj so mimo že skoraj štirje meseci, do tekme pa še točno dva.

Kje sem?
V pripravah nič drugače kot katerokoli drugo leto. Nekaj več motivacije, ker imam cilj, pa vendar: dobrih 100 km na mesec, najdaljša razdalja do sedaj 21 km najlepšega in najtežjega malega maratona.

Tri tekme: Kokoš trail, že omenjeni NajNaj in današnji tek pod Kriško goro. Včasih sem bil že precej boljši (hitrejši). Odkrivam pa šibke točke, na katerih bi moral delati.
Zadnjič sem nekje prebral, da so tekme na takih razdaljah prav toliko kot fizično tudi psihično naporne. Pri meni je to nevarno področje: če bi v pripravljalnem obdobju treniral bistveno več, bi se mi kaj hitro zasralo, tega pa si nočem privoščiti. Poleg slabega vremena je bil to tudi razlog za neudeležbo na včerajšnjem 8-urnem formaratonu.

Kaj naprej?
2. maj smo v Atletskem društvu Železniki izbrali za datum ogledne ture po delu trase UPT od Železnikov do Soriške planine (več o tem v temi na TF) + povratek, skupaj cca 40 km, za 9. maj pa sem prijavljen na 50 km trail v vipavskem koncu, tako da vsaj nekaj naredim tudi na razdaljah. Maj kanim dopolniti še z udeležbo na teku iz Kopačnice v Poljanski dolini na Blegoš in nazaj, vzpon je prav tako del trase UPT.
In da ne pozabim na domači tek na Ratitovec. 20. jubilejna izvedba bo nekaj posebnega...

:::

sobota, 11. april 2015

"Puštalski polmaraton" 2015

Tretja izvedba "najlepšega in najtežjega malega maratona", moj tretji nastop, sicer pa moj sedmi krog po tej lepi trasi.
Pred dvema letoma se je teka udeležilo (po rezultatih) 155 tekačic in tekačev, lani 217, letos pa 239. Dober glas seže v deveto vas...
Tokrat sva se v lepem vremenu z Romano odločila za družinski izlet. Nisva kiksnila, dan je bil krasno izkoriščen.
Glede na to, da sem zadnje čase bolj malo na tekmah, se mi dogaja, da mi ostane komaj kaj časa za ogrevanje, je pač treba malce poklepetat s starimi tekaškimi kolegi in pot od avtomobila do prijavnice (in nazaj) je zeeeelooo dolga...ampak se je lepo spet srečat.
Tako je čas do starta hitro minil. O svojem teku ne bi veliko, razen pripombe, da do sedaj še nisem našel načina, kako postati boljši (hitrejši) v vzponih. Tam pomrznem, mimo mene pa procesija... Kakšna ideja?
Opazil sem, da me opoldanski zvon med vzpenjanjem s Puštala na Sv. Andreja preseneti vsako leto nižje... Za ciljne šprinte pa ni več ne volje ne moči.

Po tekmi sva kaj kmalu odšla domov, naredit tisto, kar sva za danes planirala: preštihat vrt.

Prilepim še rezultate! Čestitke vsem!
FOTKE!


::