Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...

...in danes so nekateri tekli
z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko za točke Štajersko- Koroškega pokala, pridružili pa smo se jim trije iz AD Železniki.
Lepa 8 km proga s cca 400 m višincev (vmes je nekaj spustov), na kateri sem tekel že pred štirimi leti, pa so me danes kljub temu nekateri vzponi presenetili z dolžino in naklonom.
V prvih nekaj sto metrih je najmlajši tekmovalec, 13- letni domačin tapata, opravil z vso konkurenco in treba mu je samo čestitati, da je potem uspešno premagal progo. V nadaljevanju se je bil boj med obema Mernikoma, sinom Nikom in očetom Igorjem (btw. slednji je bil pred leti veliki zmagovalec prvega teka na Ratitovec) ter Morijem, v ravnino je bil hitrejši Jože, v klancih pa ona dva...in ker je bilo klancev več oz. so bili razporejeni tako, da so bili zaključni metri postavljeni pokonci, je nazadnje slavil Mernik junior, Mori pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Tudi pri ženskah je bil odločilen zadnji del, "naši" Ireni je zmanjkalo nekaj moči za šprint in je bila druga (imeni prve in tretje mi je žal "počedilo" s spomina, pa, saj bodo itak rezultati).

                                          Slikca je z razglasitve v kategoriji

Jaz sem predvsem premagal samega sebe s tem, da sem celo progo z vsemi klanci pretekel brez hoje! To mi je všeč. To je bil tudi moj glavni cilj.
Dober, okusen ciganski golaž, razstava gob, ogled cerkve...po razglasitvi po bližnjicah peš v dolino.

Še en lep športen dan.

Rezultati bodo, ko bodo...
Čestitke vsem za premagano progo!

Kako kaj?

Ja hvala, zelo dobro!
Dela še vedno dovolj, a se je toliko znormaliziralo, da imam malo več časa zase in za tek. S tem sem seveda zelo zadovoljen, saj tista norišnica, ki se je vlekla leta, je bila res too much. Tudi počutje je sedaj veliko boljše, prej sem bil včasih na robu...Saj delo imam rad, a če je enkrat preveč, to ne pomeni veliko.

Tekme
Letos do sedaj 11! Dovolj dobro, lani celo leto 12. Še vedno raje grem kam, kjer še nisem bil, po nekaj letih sem spet šel na Gorenjski pokal in odtekel 5 tekem, kar je pogoj za končno uvrstitev.
Tekel sem spet na dolgih trojkah, pa v Radencih (tam me lani ni bilo), to je bil prvi (klasični) maraton po Crikvenici, vedel sem, da ne smem predolgo čakati. Prvič sem tekel ob Cerkniškem jezeru, petič na GM40,  za Gorenjski pokal na Pokljuki pa tudi prvič. Vmes pa še par gorenjskih klasik, Visoko in Mohor.

Plani/želje
Grintovec (spet) ne, me ni doma...Ratitovec (po nekaj letih spet cela ali morda ekipni tek, to je še vedno vprašanje) v avgustu...enkrat jeseni en krog za potrditev članstva v klubu prijateljev GM...čudno: same gorske zadeve, ki jih sicer ne maram...
BZ pisat, bom sproti...

Glasbeno

sem se oddaljil od melanholije Leonarda Cohena (in, btw. tudi Nick Cave je imel taka obdobja, a se je z Grinderman vrnil k svojim  koreninam) in kaže, da imajo "srednja leta" res svoj vpliv...pridobivam na ostrini, vračam se k "glasbi moje mladosti", brezkompromisno...
Bolj star, bolj nor! Mimogrede...šef, basist in pevec motornih glav je bil rojen na božični večer leta 1945...izračunajte!
Se vidimo!

Plavanje

Šele sedaj, ko smo se na Tekaškem forumu dotaknili plavanja (v povezavi s tekom), sem začel razmišljati o svojem odnosu do tega športa. In zanimivo, pogledam nazaj: ko sem lani januarja začel pisati, sem prve bloge namenil drugim športom, s katerimi sem se v preteklosti vsaj kanček ukvarjal...kolo, smučarski tek...a nič o plavanju. Očitno nima mesta v moji glavi, da bi se spomnil še na plavanje. Saj ne bi imel veliko pisati.
Plavam (kolikor pač) samo na dopustu, na morju, pa še to le bolj za ohladitev, drugače pa skoraj nikoli. Spomnim se pred leti (ko sta bili hčerki majhni), da smo se včasih vsedli v avto in se zapeljali do Bohinja, ponavadi je šla poleg še kakšna sestra od Romane: oni so šli k jezeru, jaz pa v hribe, enkrat na Črno prst, drugič na Velo polje in Dolič (kakšne krožne variante), običajno sem bil potem okrog 17-ih ali 18-ih nazaj, ravno toliko, da sem se še ohladil v vodi, potem pa domov. Enkrat sem izstopil že na Soriški planini, šel na Črno prst, nazaj na Soriško planino in čez Ratitovec v Železnike, oni pa naprej v Bohinj.
O plavanju sem že večkrat v šali dejal, da "če bi bili ljudje vodna bitja, bi imeli med prsti kožico, tako pa nismo!". Primitivno razmišljanje, bi lahko rekel...a jaz se tega v veliki meri držim in mi teorije o nezdružljivosti teka in plavanja pridejo še kako prav.
Triatlonec vsekakor ne bi mogel biti.

3. GOZDNI TEK NA POKLJUKI

Morda je prav uvrstitev tega teka v Gorenjski pokal v rekreativnih tekih za leto 2012 vplivala na mojo odločitev, da letos (po več letih pavze) ponovno nastopam v pokalu. Čudovito okolje pokljuških gozdov bo ravno pravo za lep družinski izlet, s tekom pa še nekaj koristnega zase.
Tako sva se zjutraj zapeljala čez Soriško planino v Bohinj, do Koprivnika in naprej po bližji varianti čez Goreljek na Rudno polje. Obetal se je (še en) vroč dan, a ne teh planotah je že zrak veliko bolj vzdržen.
Seveda sva že takoj ob prihodu naletela na (večinoma) znane face, a je bila udeležba pod pričakovanji. Nekaj je odnesla Dobrča (in drugi dogodki), nekaj vročina, morda dopusti...žal.

Nekonkurenčen
Po ravnem in na spustih nekako gre, na vzponih pa še vedno nisem konkurenčen. Klanec s planine Uskovnica proti Rudnemu polju je dolg cca. 1,5 km in pretekli smo ga dvakrat.
S svojim tekom sem kljub temu zadovoljen, prinesel mi je 15. mesto absolutno, v kategoriji pa 4. mesto. Mi ni bilo treba čakat na razglasitev.

REZULTATI SO!
Nekaj lepih fotk tudi!

ČESTITKE!