Leva- desna: 8ur

Formaraton 2012- četrtič

Zakaj mislim, da tega teka ne smem izpustiti?
Kot prvo, družba! Pisana tekaška druščina s cele Slovenije, z mnogimi se le redko srečamo, tu pa je med 8-urnim kroženjem po slaba 2 km dolgi progi obilo priložnosti tudi za klepet...
Kot drugo, prijetno okolje Tivolija, naravno, da se komaj zavedaš, da si sredi Ljubljane. In peščene poti, brez asfalta...nogam prijazno...
Poleg tega je menda to naš edini 8-urni tek (se morda motim?) in ko je objavljen razpis, si ne morem kaj, da se ne bi prijavil!
Letos sem bil ponovno član ene od ekip Never give up.

Tek

Štart v dežju ob 9. uri. Dež je po kaki uri ponehal. Že prej sem se odločil, da bom tekel svoj tempo (kar pri taki množici tekačev ni lahko), ker sem pri daljših tekih do sedaj delal največjo napako, kadar sem "koga lovil". Dolgo je šlo kar dobro, počutje OK., nekako po štirih urah in pol pa se je začela kriza, dovolj huda, da bi me v primeru, če ne bi tekel za ekipo, verjetno poslala "v slačilnico". Tako pa...ja nič, prebroditi je treba. In sem jo prebrodil, a je trajala dovolj dolgo, da me je oddaljila od željenega cilja izenačiti lansko kilometražo. Nazadnje sem bil zadovoljen z 42 krogi (81, 312 km) in 12. mestom. Zadnji krog sem zaključil pred 17. uro in bi lahko šel še v enega, a se tokrat 50 cent-u nisem pustil nažajfat, tako kot pred dvema letoma (čeprav sem mu tudi za to še vedno hvaležen)...ko je dovolj, je dovolj! Najbolj me veseli, da sem 8 ur izkoristil dokaj dobro. Itaq, NGU!
Fotk je že cel kup v ustrezni temi na TF, z rezultati pa je pohitel timing Ljubljana (21.4.2012- 4. tradicionalni 8urni tek FORMAraton).
Čestitke tekačem za pretečene razdalje!
Hvala za fotke! 
Reportaža na siolu. 

Trojke- kaj sedaj?

Vprašanje, ki me razjeda v zadnjem času. 
Možnosti je več:
-  o tem, da bi dobila tretjega člana podobne hitrosti in bi jo spet žgali kot norci, sem že pisal tule. Zaenkrat ga še ni, a moram reči, da mi je vse bolj všeč kaka druga varianta, npr.:
- biti član ekipe, ki bi si vzela nekaj več časa za progo, čvekanje in uživanje v teku, ali pa:
- letos sploh ne iti na trojke...
Prejšna leta (razen lani) sem en teden po dolgih trojkah šel v Radence na 42 km, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Letos sem po enoletni pavzi v mislih spet pri MTS in tako...
OK, da ne dolgovezim in samega sebe odrešim dileme: odločil sem se za tretjo možnost, letos ne grem na trojke in upam, da to ne bo preveč komu prekrižalo načrtov!
Bili smo dobra ekipa!

Tudi v breg gre

Tale tek pa ni bil čisto planiran. Sem računal naslednji teden na Gorjanski kros, potem je pa padel vmes formaraton. Dobr, bom pa spet enkrat eno gorsko odlaufal, ne bo prvič in (verjetno) ne zadnjič. Če sem se že odločil za Gorenjski pokal, bo treba na tekme, kakršne pač so.
Na Kriško goro sem tekel še v časih, ko je bila proga speljana do vrha Kriške, na sedanji pod Kriško goro pa v letih 05, 06, 07 in 08.
In tako sem se po štirih letih spet spopadel s temi klanci...in presenetil samega sebe. Še v breg mi je šlo...ne rečem, da dobro, ampak ne tako slabo, da bi bistveno izgubljal. Dovolj dobro za 3. mesto v kategoriji. Kdo bi si mislil. Čas pa za 20 s boljši kot pred štirimi leti.
Prijetno je bilo srečat znane face in spoznat nove...pa po štirih letih sem spet srečal in poklepetal s svojim prvim  (in do sedaj edinim) trenerjem še iz mojih pionirskih časov, ko sem bil smučarski tekač. Dober trener je bil, se mi zdi, da se še danes pozna...
Uroš je naredil par fotk in če jih primerjamo s tisto iz tistega časa...

Mali na fotkah je Vinkotov vnuk, menda bo hokejist.

Bravo PD za organizacijo in čestitke tekačem!
Hvala navijačem, z vašo pomočjo mi je tek bolje uspel!
Rezultati na spletni strani pokala.

Aja, pa btw. še nekaj: tole je moja 100. objava v tem spletnem dnevniku.