Regeneracijski pohod po včerajšnji daljši turi in istočasno kurjenje presežne prejete energije na pojedini po krstu vnuka
Torej, popoldne sem jo pičil iz Železnikov v Kališe, pa na Površnico, v Dražgoše in v Jelenšče (najvišja točka), po poteh za vasjo do stare cerkve in skozi Rudno v dolino.
Je blo tok fajn, da bi kar vlekel, če me ne bi preganjala tema.
11 km, 890 kcal... klik za detajle.
Narava je še čudovito jesenska, čeprav počasi izgublja svoj čar...listje dobiva bolj enotno, rjavo barvo, kar ga še ostaja na drevju, ampak ne bo več dolgo.
Tega ljudje običajno ne počnejo. V glavnem se za osvojitev nekega hriba zapeljejo do najbližje izhodiščne točke...
Danes pa sva se z Markom odločila za Blegoš z izhodiščem od doma, iz Železnikov.
Staro reklo "ko rano ustaje rano dan zajebe" ob dobri vremenski napovedi ni prišlo v poštev, startala sva torej ob 6. uri izpred pošte, sva si pa na poti skozi Studensko grapo in pri vzponu na Golico še pomagala z lučkami.
Z Golice sva pot nadaljevala v kontra smeri Ultra pušeljca skozi Martinj vrh in do Črnega Kala, tam pa sva se odločila za direktni grebenski vzpon na vrh Blegoša. Spust mimo koče, nadaljevanje na Slugov grič, spust v Potok in do davškega mosta, nato pa v Sušo in za Soro nazaj v Železnike.
Slabih 5 ur bruto, dobrih 31 km, dobrih 35 tisoč korakov, 2400 kalorij, nekaj fotk, lepo in koristno preživeto dopoldne... neprecenljivo! Map my run detajli!
Pošteno smo že zakoračili v jesen, narava se odeva v jesenske barve, listje odpada...
Če mene vprašate, so vsi letni časi lepi: "zimska idila", spomladansko prebujanje narave in vroča poletja...pa vendar je morda še vedno najlepše v času, ko je narava vsa pisana v čudovitih jesenskih barvah, čeprav je dan vse krajši in bi lahko rekli celo, da je to čas "odmiranja". Ampak s tem se ni za obremenjevati... poglejmo raje lepšo stran!
Danes sem se se šel v Danjah malce zmigat, naredil sem nekaj fotk, nabiral jurčke in prvič preizkusil aplikacijo map my run.
Jesenske podobe
Letos je v gozdu neverjetno veliko rdečih mušnic. Večkrat sem že slišal, da tam, kjer rastejo mušnice, rastejo tudi jurčki. Zadnjič pa me je presenetil znanec z obratno izjavo, da "sedaj so pognale mušnice kar pomeni, da jurčkov ne bo več". Potem pa bodi pameten!?
Jaz, po svojih izkušnjah, lahko pritrdim prvemu mnenju, že velikokrat (tudi danes) se je izkazalo za pravilno. Seveda je jurčkov bistveno manj kot mušnic, najbolj preprosta razlaga bi lahko bila, da jurčke pobirajo vsi, mušnic pač nihče.
Mapmyrun
Zadnje čase sem uporabljal aplikacijo sports tracker, prejšnji teden pa sem namestil še map my run in ga danes prvič preizkusil...šlo je za "en nepomemben krogec" in sem si privoščil prvo testiranje oz. preverjanje delovanja. Številk ne glejte: v dveh urah komaj tri kilometre in pol, ampak...nabiranje kilometrov ni bil cilj današnje aktivnosti. 9323 korakov po klančku gor, po kalnčku dol...
Današnja tura je zame pomenila majhno spremembo: eno so bili obmorski pohodi v dvoje, drugo je večurno gobarjenje po težko prehodnih terenih, kjer že "vsi normalni" odnehajo, povsem nekaj drugega pa so ture "na škrge" v kombinaciji gozdnih cest, vlak, poti, steza in brezpotja, tekaških ravninskih delov in strmih "vertikal" vzponov in, seveda, treba je tudi dol- miks je povsem enak, le v obratni smeri.
Spremembo sem potreboval:
1) Že od slo trail 25-ke v Postojni nisem naredil ničesar "na škrge", ničesar bolj intenzivnega, ničesar, kar bi pognalo srce in poglobilo dihanje...;
2) Gob bo za letos dovolj. Vedno jih nabiram samo za lastne potrebe, nabirati jih je res lepo (itak se zmigaš, če kaj dobiš je pa to samo +), sedaj sem se pa odločil, da tudi če jih vidim, jih pustim. In sem šel kot furmanski konj, pa kljub temu videl kar nekaj gob...pobral pa nisem nobene!
3) V zadnjem času je bilo v našem koncu nekaj hrupa okrog medveda, menda so ga nekateri videli zelo blizu. Nekaterim to zadostuje, da v gozd ne gredo več. Imam željo srečati ga enkrat nekje v naravnem okolju, pa do sedaj te sreče še nisem imel, ne glede na to, koliko časa tam preživim. Kaže da, kdor ga išče, ga ne najde...
Pa drugič.😆
Še kakšna tekma letos? Morda pa res, ampak zaenkrat še nič konkretnega. To bom reševal sproti.
In za konec...brez glasbe ne gre...ne pozabimo na odličen (ja, to lahko rečem že vnaprej) koncert Nicka Cave-a in njegovih The Bad Seeds v hali Tivoli 30. oktobra...menda že razprodano. Karte imam in se že veselim!😀
Ali pa še lepše kot v sezoni. Če se samo spomnim na poletno turistično gnečo, pa na vročino, ko ne preostane drugega, kot da se nekako odvlečeš do vode, da se ohladiš, drugega pa itak ne moreš početi...še spati se ne da normalno.
Je pa med sezono in izven nje veliko odvisno od sreče z vremenom in midva sva jo imela.
Za najin kratki, petdnevni dopust v Strunjanu sva se odločila z razlogom: sama (le psa sva vzela s sabo), brez pompa in velike žurke, na svoj način, sva praznovala lep jubilej, 30. obletnico poroke.
Kaj bova počela? Hodila! In takoj se porodi sto in ena varianta...Slovensko primorje je lahko zelo zanimivo za peš raziskovanje, ponuja veliko tistega, kar v sezoni niti ne pomisliš.
Ampak vozila se ne bova, izhodišče bo "od doma"- "domov".
Prvi dan krogi po okolici: Stjuža, strunjanske soline, križ, klif itd. Itak nama je po prihodu in nastanitvi ostalo le popoldne.
Naslednji dan sva se odpravila po obali na obisk do znancev v Fiesi s povratkom čez Pacug (btw.: na tej lepi poti sva po dolgeeeem času naključno srečala starega znanca s Tekaškega foruma, Vlajka!), popoldne sva bila pa na plaži. Dovolj toplo, da sva lahko plavala! Strunjan- tunel- Portorož- Piran- Fiesa- Pacug-Strunjan je bila trasa tretjega dne, seveda lepo na izi, vzela nama je dobre tri ure in pol časa (s postanki), sva pa uživala, kar je najbolj pomembno. Namerilo nama je dobrih 14 km, popoldansko plavanje v morju pa je bila primerna ohladitev in pika na i.
Potem se je vreme sicer skvarilo, pa to ni bila ovira za naslednji pohod...Zahod, gledano iz Strunjana, sva osvojila, logična odločitev je torej proti vzhodu: po dolini (del "porečanke- parenzane") skozi tunel, spust do Simonovega zaliva, vzpon na Belvedere, po markirani poti (del E6) do strunjanskega križa in nazaj na izhodišče...skupaj dobri dve uri, 11 km.
Popoldne pa v terme Krka, v bazen. Znotraj je skoraj savna, voda na 32, zunanji bazen pa dobro ohladi, zlasti če moči tudi iz neba. Sem kar menjal...menda je menjava topla/hladna kopel zdrava. Danes že lahko rečem, da je verjetno res. Počutje odlično!
Sports tracker. Imel sem ga, nekaj časa. Potem sem program zabrisal...in ga sedaj ponovno namestil. Tako imam vsaj nekaj gradiva iz drugih dveh pohodov. Tehnikalije, sled, fotke...
Ste opazili, da tokrat nisem tekel nič?! Res je, skladno z namenom najinega dopusta...nobenega egoizma!
No, če bi opisanim turam dodala še pasje sprehode, pa plažo in še kaj, sva dnevno delala po 15 do 20 km. In na koncu rečeva, da sva imela zelo lepo, enkratno in čudovito praznovanje!!
Enih par za pokušino:
Strunjanski kakiji so polni, ampak bodo zreli šele konec oktobra oz. začetek novembra. Sva si pa nabavila zalogo olivnega olja in, seveda, za pokušino refoška. Na zdravje!
In za konec...ne morem mimo glasbe. Žal žalostna vest smrti Toma Petty-a. No, verjetno ga marsikdo ne pozna, za pokušino je na gornji povezavi nekaj najbolj znanih komadov.
E, pa imam po dolgem času spet kaj pisati. Omembe vredno...:
Društvo slovenske steze- SLO TRAIL je že tretje leto zapored organiziralo trail tekaški dogodek s startom in ciljem v Postojni, tokrat na razdaljah 50 in 25 km.
Odločil sem se, da bo nastop na 25 kilometrski trasi pravo darilo samemu sebi za rojstni dan...in tako sem se zjutraj znašel v Postojni. Na progo (klik za detajle!) smo se podali ob 9. uri. Vreme je bilo skoraj idealno, prav tako temperature. Trasa meni všečna kombinacija tekaških delov po makadamskih gozdnih cestah, planinskih poti in gozdnega brezpotja, dva konkretna vzpona, spusti, pa tudi nekaj asfalta...nič od tega mi ni tuje.
V cilj sem prišel po dobrih dveh urah in štirideset minut kot četrti, v kategoriji nad 40 pa sem se razveselil prvega mesta.
Svojih fotk nimam, tale je izposojena iz FB strani SLO trail, tam jih je še več. Tule so rezultati 25-ke!
Dodajam še rezultate daljše, 50 kilometrske trase!
Štirje od najhitrejše peterice na 25 km, manjka prvouvrščeni Andi...srečal sem ga kak kilometer pred ciljem, ko je šel po progi nasproti svoji ženi.
To je bila šele moja šesta letošnja tekma...morda tudi zadnja?
Že tako sem prekršil svoje pred kratkim sprejeto načelo, da se na tekme z obvezno predprijavo ne prijavljam več. Ampak, tokrat sem vsaj šel...in lepo je bilo spet srečati in poklepetati s tekaškimi znanci.
Dodane trasa in slikce.
Izhodišče na križišču Golica- Rovte- Ojstri vrh- Lenart, V Rovtah sem se "priklopil" na traso "mojega" kroga okrog Selške doline in izmeril novih 5 km mimo Koprivnika po poljanski strani ( vojaška cesta) do Črnega kala, naprej po cesti na Murove in do koče, vzpon na vrh, spust po direktni na Črni kal, po trasi UPT v Martinj vrh in na izhodišče.
Skupno 22 km....
Ostaja mi še delček iz Petrovega brda čez Soriško do Ratitovca...
Najprej je bil Krk, 10 dni v okolici Porata in Malinske. Veliko teka/hoje po zalednih makadamskih poteh...o tem sem že pisal v temle zapisu...
Sledil je delovni teden, temu pa spet enkrat po dolgem času obisk slovenske obale...in spet po dolgem času veliko teka po asfaltu. Vrnitev na cesto. Fiesa, Piran, Portorož, skozi tunel v Strunjan, daljša kombinacija s tekom po dolini do drugega tunela nad Izolo (Jagodje), s Strunjana v klanec do Belega križa...točke, ki sem jih združil v tri teke, 16 km, 17 km in tretji le 11 km. Tako kot zadnjič, podatki + fotke so v sports tracker koledarju (julij 2017).
Takrat je bilo vreme oz. so bile temperature še čisto znosne za tek. V tem tednu bi bilo to lahko nevarno početje!
Midva sva se torej preselila v Danje, čakalo naju je delo (predvsem lesen nadstrešek s prozorno enoslojno polikarbonatsko kritino lexan), poleg tega sva bila trikrat skupaj na Ratitovcu, zjutraj ali pozno popoldne...no, v torek sem bil celo dvakrat, ker sem najprej zjutraj šel sam iz Spodnjih v Zgornje Danje, čez Spodnji Jirn in Altemaver, pri povratku sem šel še čez Kremant na Zgornji Jirn in potem dol, skupaj slabih 13 km...(sports tracker).
Ratitovec
Sp. Danje
Nadstrešek
V glavnem sva se imela kar fajn, dela itak nikoli ne zmanjka, če ga le vidiš, za kakšne dalšje in/ali bolj intenzivne dejavnosti je bilo pa v tem tednu prevroče...že tako imam občutek, da me je morda malce skurilo in sem se ta vikend raje malo umiril, če ne bi skoraj rabil dodaten dopust, da se spočijem za službo...😊 V ponedeljek spet začnemo.
Plani za naprej?
Tekme so. Celo veliko tekem. In tudi zelo zanimivih tekem. Toda, eden mojih sklepov je, da se na tekme z obvezno predprijavo ne bom več prijavljal. Izkušnje pač.
Moram pa še do konca premeriti "moj" krog okrog doline in to bom realiziral v naslednjih mesecih, seveda v kombiniranju s službo in delom, ki ga imam še v planu za letos v Danjah in tega tudi ni malo. Čas pa hiti.
Zadnjič sem nekje napisal, da lahko prijavnino za eno tekmo namenim tudi kam drugam, npr. za koncert Nicka Cavea. Vstopnice sem nato prav kmlu dejansko nabavil in sedaj že komaj čakam!
Dopust vedno izkoristim za tek. Pravzaprav veliko teka, precej nad svojim povprečjem.
Kot prvo, imam čas. Čas za tek in čas za počitek, za regeneracijo.
Kot drugo, imam motivacijo. Zame ni boljše motivacije, kot spoznavanje novih krajev, njihove okolice in zanimivosti, seveda peš, tekaško in pohodniško, ter odkrivanje stalno novih poti, steza, makadamskih cest, povezav...pri čemer mi je najbolj zanimivo zaledje, tisto, kar je "bogu za hrbtom".
Na Krku sva bila že velikokrat. Skoraj vsako leto, a vsako leto drugje. Porat je majhno naselje 5 km od Malinske (vsega okrog 150 prebivalcev) in letos je bil prvič najina dopustniška destinacija.
Že na tej fotki je razviden tekaški raj v ozadju!
Kot tretje, dodatno motivacijo mi daje tekaška aplikacija, ki postreže z vsemi podatki, ki me zanimajo, pa še kakšno slikco lahko ustrelim med potjo...
Tekel sem torej vsak dan, najkrajša razdalja 9 km, ostale okrog 12, najdaljša skoraj 15, ene niti nisem beležil (petkov jutranji tek, beležil pa sem popoldanski "sprehod" z Romano), brez te je seštevek 82 tekaško pohodniških km...poleg tega sva skupaj dvakrat šla peš ob obali v Malinsko, opravila pa še dva pohoda po "mojih" poteh v zaledju...Po oceni se mi je dnevno nabralo po 15 do 20 km na nogah, max. celo 25. In užival sem!
Sledi in fotke so na sports trackerju. Tempo ni bil nikoli prav hud, v veliki meri zaradi same narave "raziskovanja", na razpotjih se je velikokrat treba ustaviti in odločati, kam naprej, preizkusiti različne variante...delno je pa razlog tudi v razgibanosti poti, višinci na taki trasi niso zanemarljivi. Sploh pa s samim dirkanjem ne vidiš ničesar okrog sebe, okolico je treba opazovati, se včasih ustaviti...
Takih tabel je veliko, za različna področja kmetijstva: tale npr. se nanaša na vinogradništvo.
Oznake za poti, npr. zelena označuje pohodniško pot, rumena pa kolesarsko.
"Staro groblje", pri katerem sem bil zelo pogosto, ker je križišče številnih pešpoti.
Ovce
Naletel sem tudi na Knafelčeve markacije. Planinske poti tik ob morju.
