ponedeljek, 25. februar 2013

"Prijavljalni dan"

Danes sem imel prost dan. Spet sem enkrat šel na krvodajalsko akcijo. Trikratno merjenje Hb: prvič 129 g (premalo), nato 149 g (preveliko odstopanje), v tretje 155 g (odlično, če je le res)...
Doma sem izkoristil lep sončen dan. Snega too much, sonce pa spomladansko. Po kosilu skok na Hujsko, martinčkanje...tega smo se že odvadili. Pomlad prihaja!! Doma sem se spravil z Veliko idejo na balkon, dokler mi sonce ni pobegnilo za bližnji hrib.Toplo!
Potem sem se prijavil za: * 10. marca Kokoš trail;
                                      * 23. marca Škofjeloški treking- ultra;
                                      * 20. aprila za Najlepši in najtežji mali maraton , kar pomeni, da sem se s težkim srcem prvič odrekel nastopu na 8- urnem formaratonu;
                                       * 18. maja na KBK (torej me letos ne bo v Radencih);

Sedajle sem spet stopil na balkon: ob 21:28 je bila polna luna. Oblakov ni, zato je zunaj res svetlo. Najraje bi šel še enkrat v hrib...ne, ne...pa ne bom...danes sem že bil, kri sem daroval in ne smem pretiravat, pa jutri je služba...izgovorov kolikor hočeš, da raje grem spat... Luna bo jutri še svetila (ali pa tudi ne, napovedujejo pooblačitev).

petek, 15. februar 2013

Scott Jurek v Fit Polet

V reviji fit polet objavljenem pogovoru s Scottom sem postal pozoren predvsem na eno vprašanje in odgovor, s katerim tekač demantira moje prepričanje, da so ultramaratonci posebni ljudje s posebnim načinom razmišljanja, ki ga ne premore vsak, torej tudi ultramaratonec ne more biti vsak. Scot pravzaprav trdi obratno:

Vprašanje:
Če je prehod od maratonca do ultramaratonca razumljiv, kako je potem s povprečnimi tekači oziroma rekreativci? Oziroma ali je ultramaratonec človek s posebno nadarjenostjo ali gre le za način treninga in seveda, kot sami pravite, psihično trdnost in moč volje?


Odgovor:
Prepričan sem, da lahko vsakdo preteče ultramaraton. Dolgotrajni trening, skozi katerega telo dobi izkušnjo in potrebno vzdržljivost, je seveda potreben in nujen, nedvomno pa sta želja in osredotočenost na cilj precej pomembnejši. To sta dve lastnosti oziroma kvaliteti, ki ju ima vsak človek. Do njiju se je treba le prebiti, za njiju se je treba potruditi.


Mnenja :?:
Ja, ja, saj vem, vse je v glavi...

ponedeljek, 11. februar 2013

Zimsko spanje je za medvede...

Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij...
Za tekače to že dolgo ne velja več. V redu, oldtajmerji se še spomnimo časov, ko so bile tekme omejene le na dve obdobji , spomladi maja in jinija, poleti nič, potem pa spet jeseni septembra in oktobra. Ostale mesece dogajanja skorajda ni bilo (z izjemo Dolskega teka, Podkraj pri Velenju...). Ko "je prišla Sežana" (MKM), smo takoj jamrali, da je tek absolutno prezgodaj, na Gorenjskem (in še kje drugje) je še polno snega, smo komaj lahko začeli "laufat".
Dejansko sem leta 2006, to je bilo edinstveno leto, ko sem bil na tekaških smučeh več kot desetletje prej in vsa naslednja leta do danes skupaj, v februarju odtekel Hotedršico, Bloške teke, Trnovski maraton in Vojsko, začetek marca 15 km na veteranskem DP v smučarskem teku v Ratečah, 14 dni po tej tekmi pa sem se na račun povezovanja solin odrekel nastopu na Pokljuškem maratonu. S tekaških smuči direkt v superge.
Seveda tudi tek na smučeh še zdaleč ni zimsko spanje, a v tem času so se tekaške prireditve namnožile, da bi lahko brez pavze nastopal skozi celo leto.

Napredovala je tudi oprema, danes za tek v mrazu in v snegu (razen €) ne bi smelo biti ovir. Ja, včasih sem proti koncu zime (ki se vleče in vleče in ni videti nobenega konca) že popiz...., kdaj bo končno pobralo ta sneg, da lahko začnem migat. Sedaj migam! ( In prav danes sem si nabavil nove GTX...)

Tekme na vidiku

Sem se že odločil: ugibanju in iskanju ciljev za letošnje leto je vsaj za spomladanski del konec. Pretiravati in dirkati s tekme na tekmo ne mislim, nekaterih pa se bom udeležil...
Na eni kratki, hitri (rekord Šmarne gore) sem že bil, potem je ena zadeva s štartom v Bazovici (Italija) in prebegom na naš, slovenski obmejni hrib Kokoš, pa (ja itak nič več novega, ker sem na TF že pisal o tem) udeležba na "kraljevskem gorskotekaškem trojčku", tri "zelo blizu" tekme: KBK  , Ratitovec in GM40 .
Vmes pa še kaj nenadejanega, kot posledica hipnih odločitev.


Želje

poleg mojih znanih lepih večurnih tras "na vse strani neba" v okolici Železnikov bi šel spet enkrat na tek po Šentiljski planinski poti in ponovno na Rokovnjaško...ali pa kam drugam na kakšno lepo, ravno pravo in prav dolgo za "raztegnit krake" in "da se sploh splača". Uživaško in za spoznavanje krajev. Od tega je več kot od tekmovanja in tekmovalnosti, posebno če je prava družba.

se vidimo nekoč nekje in LP



sobota, 2. februar 2013

18. rekord Šmarne gore

Tek po najbolj obiskani, najkrajši poti iz Tacna preko sedla na vrh Šmarne gore, tek z zgodovino . 
Legendaren! Tudi zame, čeprav sem bil na tej tekmi do sedaj šele dvakrat (1998 in 1999).

Po 14. letih ponovno "na kraju zločina"
Tudi mene je šokiralo, da je minilo že toliko let. Saj ne, da v tem času ne bi nikoli obiskal Šmarne gore, o ja, večkrat sem bil oz. sva bila, tekmoval pa res nisem (na jesenskem gorskem teku sploh še nikoli!).
Tale februarska je malce nepredvidljiva: lani je bilo mrzlo (-10°C), letos pa deževno (na vrhu je padal sneg)...in prav to je botrovalo razliki med številom prijavljenih in številom dejansko udeleženih...
Takrat je bila to tekma s skupinskim štartom, sedaj mi je kronometrska izvedba s štartom na pol minute čisto všečna. Na začetku je proga kar ozka za množico tekačev...

...v tretje gre rado...
Priznam, tudi jaz sem celo dopoldne pogledoval v nebo...toda tokrat sem bil trdno odločen,...ne glede na ošpičene prekle. Vremena, hvalabogu, še ne moremo uravnavati, vzamemo takšnega, kot nam ga dajo...
S svojim nastopom sem povsem zadovoljen, čeprav rezultata sploh še ne vem (saj bo objavljen)...bi rekel, da tistega izpred 15 let ne morem več ogrožati (oz. ne morem pričakovati, da bi ga popravljal), četudi ni bil bogvekaj (15:53)...
Topel čaj in miške na vrhu so sedle, a smo jo, mokri, potem hitro ubrali v dolino in v suhe cunje...pa na kavo in klepet. Hvala, družba, prijetno je bilo!


Nedelja, 3.2.2013: dodatek

Rezultatov na šmarnogorski spletni strani še ni, so pa v ustrezni temi na tekaškem forumu!
17:12...OK. To je pač to, kar sem trenutno v danih pogojih sposoben.

URADNI REZULTATI!